Jedro

Eno izmed jamstev poštenega postopka je, da lahko storilec predlaga izvedbo dokazov v svojo korist. Sodišče sicer ni dolžno izvesti vsakega dokaza, ki ga predlaga obramba, vendar pa mora svojo odločitev, zakaj določenega dokaza ne bo izvedlo, ustrezno obrazložiti.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se izpodbijana sodba razveljavi ter zadeva vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z uvodoma navedeno sodbo zavrnilo storilkino zahtevo za sodno varstvo zoper plačilni nalog Policijske postaje Velenje št. 0000121816443 z dne 27. 8. 2020 kot neutemeljeno ter storilki naložilo plačilo stroške postopka – sodne takse v znesku 40,00 EUR ter stroške pričnine v znesku 9,07 EUR.

2. Zoper sodbo se pritožujejo storilkini zagovorniki, ki uveljavljajo pritožbene razloge po 1., 2. in 4. točki 154. člena Zakona o prekrških (ZP-1), smiselno pa tudi pritožbeni razlog po 3. točki 154. člena ZP-1 ter predlagajo, da pritožbeno sodišče izpodbijano sodbo razveljavi ter postopek zoper storilko ustavi oziroma podrejeno zadevo vrne prvostopenjskemu sodišču v ponovno odločanje.

3. Pritožba je utemeljena.

4. V predmetni zadevi je prekrškovni organ s plačilnim nalogom, ki ga storilka izpodbija v predmetnem postopku, izrekel globo v višini 333,83 EUR zaradi prekrška po drugem odstavku 6. člena ZJRM-1, ki naj bi ga storila s tem, ko je dne 30. 6. 2020 ob 12.00 uri na naslovu ..., z držalom metle udarila po spodnjem delu hrbta v predelu ledvic soseda A. A. ki je v posledici udarca zadobil rahlo rdečico.

5. Ker je storilka v zahtevi za sodno varstvo zanikala storitev očitanega ji prekrška in zatrjevala, da soseda nikoli ni udarila na način, kot se ji očita, je sodišče prve stopnje dopolnilo dokazni postopek,v katerem je zaslišalo storilko, z njene strani predlagano pričo C. C., oškodovanca A. A. in njegovo ženo B. B. ter poslujoča policista D. D. ter E. E. Prav tako je prebralo plačilni nalog, opis dejanja z dokazi, zapisnika o izjavi priče podano policistom na kraju dogodka 30. 6. 2020 ter pisno izjavo C. C. Vsebino izpovedb zaslišanih prič storilke je povzelo v 8. do 12. točki obrazložitve izpodbijane sodbe ter na podlagi izvedenega postopka ugotovilo, da je storilki storitev očitanega prekrška v celoti dokazana, saj ni nobenega razloga za dvom v skladni in prepričljivi izpovedbi oškodovanca in njegove žene, ki sta jih podrobno in prepričljivo ter logično potrdila tudi oba zaslišana policista. Izpovedbi oškodovanca ter njegove žene je namreč sodišče prve stopnje štelo za verodostojni, ker sta v celoti skladni z izpovedbami, ki sta jih podala na zapisnik o izjavi priče neposredno po dogodku, poleg tega pa sta take izpovedbe potrdila tudi oba policista, predvsem v tem, da sta videla rdečico na ledvenem delu oziroma zadnjem delu telesa oškodovanca. Nasprotno sodišče prve stopnje storilki ni verjelo, da ni storila očitanega ji prekrška in je njene navedbe ocenilo kot neverodostojne, enako pa kot neverodostojno ocenilo tudi izpovedbo C. C., ki zaradi poznanstva s storilko po oceni sodišča prve stopnje ni želel govoriti v njeno škodo. Glede na povzeto ni mogoče slediti pritožbenim navedbam, da sodišče prve stopnje ni obrazložilo svoje dokazne ocene.

6. Vendar pa zagovorniki utemeljeno izpostavljajo, da sodišče ni izvedlo vseh s strani storilke predlaganih dokazov in da tako odločitev ni z ničemer obrazložilo. Tudi v postopku o prekršku mora namreč biti strankam zagotovljeno spoštovanje pravice do poštenega postopka. Bistvo te pravice je, da se storilcu zagotovi razumno možnost, da predstavi svoj primer kot pogoj, ki ga ne postavljajo v znatno slabši položaj v razmerju do prekrškovnega organa in da ima možnost predstaviti sodišču svoje predloge ter da se ga enakopravno obravnava. Eno izmed jamstev poštenega postopka je, da lahko storilec predlaga izvedbo dokazov v svojo korist. Sodišče sicer ni dolžno izvesti vsakega dokaza, ki ga predlaga obramba, vendar pa mora svojo odločitev, zakaj določenega dokaza ne bo izvedlo, ustrezno obrazložiti. Zagovorniki v pritožbi utemeljeno opozarjajo, da je storilka tekom postopka predlagala tudi pridobitev podatkov o tem, ali je dejansko 30. 6. 2020 na Policijsko postajo Velenje klicala tudi ona in kdaj naj bi to naredila (na zaslišanju policista E. E.), s čimer je želela dokazovati neverodostojnost izpoved zaslišanih prič, do teh dokaznih predlogov pa se sodišče prve stopnje ni opredelilo. Tako ravnanje pa predstavlja absolutno bistveno kršitev določb postopka o prekršku po osmem odstavku oziroma 8. točki prvega odstavka 155. člena ZP-1. 7. Nadalje je sodišče prve stopnje v okviru uradnega preizkusa ugotovilo, da v obrazložitvi izpodbijane sodbe tudi niso navedeni razlogi o subjektivnem elementu prekrška tj. krivdi oziroma odgovornosti za storjeni prekršek. Ker je to bistvena sestavina sodbe o prekršku, odsotnost razlogov o krivdi prav tako predstavlja absolutno bistveno kršitev določb postopka o prekršku po 8. točki prvega odstavka 155. člena ZP-1. 8. Glede na navedeno je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo in izpodbijano sodbo razveljavilo ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v ponovno odločanje, saj glede na naravo kršitve pritožbeno sodišče le-te ne more samo odpraviti (5. točka 163. člena ZP-1).

9. V ponovljenem postopku bo moralo sodišče prve stopnje predlagane dokaze bodisi izvesti, bodisi zavrniti njihovo izvedbo s prepričljivimi in razumljivimi razlogi, prav tako pa bo moralo v primeru, če bo storilko spoznalo za odgovorno storitve očitanega ji prekrška, obrazložiti tudi, na podlagi katerih dejstev in okoliščin sklepa, da je za prekršek tudi odgovorna ter pojasniti, s kakšno krivdno obliko naj bi prekršek storila.