Jedro

Obvezna vsebina prošnje za dodelitev brezplačne pravne pomoči so med drugim tudi podatki o zadevi, v kateri je zahtevana brezplačna pravna pomoč. Če prošnja teh podatkov ne vsebuje in prosilec za brezplačno pravno pomoč prošnje kljub pozivu na dopolnitev ne dopolni, jo pristojni organ zavrže.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijana sodba.

Obrazložitev

Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje na podlagi 1. odstavka 59. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS, Uradni list RS, št 50/97 in 70/2000) zavrnilo tožničino tožbo zoper sklep tožene stranke z dne 18.5.2005, s katerim je tožena stranka skladno z določbo 2. odstavka 67. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP) v zvezi z določbo 2. odstavka 34. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (ZBPP, Uradni list RS, št.48/01 in 50/04) zavrgla tožničino prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči. V obrazložitvi sodbe sodišče navaja, da mora biti tudi vloga za dodelitev brezplačne pravne pomoči razumljiva in mora obsegati vse, kar je treba, da se lahko obravnava, vsebovati pa mora tudi druge sestavine, ki jih določa zakon (1. in 2. odstavek 66. člena ZUP v zvezi z 2. odstavkom 34. člena ZBPP). Sodišče se sklicuje še na določbo 3. odstavka 32. člena ZBPP, po kateri mora prošnja za brezplačno pravno pomoč med drugim vsebovati tudi podatke o zadevi, podatke o dohodkih in drugih prejemkih ter o premoženjskem stanju tudi za družinske člane prosilca. Sklicuje se na podatke spisa iz katerih izhaja, da je tožena stranka tožnico dne 22.3.2005 pozvala na dopolnitev prošnje za brezplačno pravno pomoč z dne 16.3.2005 in sicer, da predloži listine, ki dokazujejo obstoj pogojev v izvirniku ali overjenem prepisu in da navede v katerem postopku želi brezplačno pravno pomoč. Iz podatkov spisa tudi izhaja, da je bil tožnici navedeni poziv vročen in da tožnica, ki je bila opozorjena da bo njena prošnja, kolikor ne bo dopolnjena, zavržena, prošnje ni dopolnila. Tožena stranka v noveliranem 66. členu ZUP (ZUP-C, Uradni list RS, št. 73/04) sicer ni imela podlage za to, da je v navedenem pozivu od tožnice zahtevala predložitev potrdil, izpiskov in drugih podatkov o dejstvih iz uradnih evidenc, ki jih vodijo upravni in drugi državni organi samoupravnih lokalnih skupnosti ali nosilci javnih pooblastil. Ker pa tožnica prošnje ni dopolnila niti s podatki o zadevi, ki jo mora po določbi 32. člena ZBPP vsebovati prošnja za dodelitev brezplačne pravne pomoči, je odločitev tožene stranke pravilna. Tožena stranka je v pozivu jasno in natančno navedla katere podatke potrebuje, zato je neutemeljeno zatrjevanje tožnice, da kot prava neuka stranka ni bila poučena o svojih pravicah.

Tožnica v pritožbi navaja, da bi tožena stranka lahko vse potrebne podatke pridobila sama in ker jih ni je prepričana, da je delovala v korist močnejše strani. Izraža dvom o pravni državi in meni, da so ji bila kršene pravice iz 14. in 26. člena Ustave RS.

Tožena stranka na pritožbo ni odgovorila.

Pritožba ni utemeljena.

Po presoji pritožbenega sodišča je odločitev sodišča prve stopnje pravilna. Razlogi, ki jih pri tem navaja so pravilni in imajo podlago v podatkih spisa ter v določbi 1. in 2. odstavka 66. člena ZUP v zvezi z določbo 34. člena ZBPP ter v določbi 3. odstavka 32. člena ZBPP, na katere se utemeljeno sklicuje sodišče prve stopnje. Po določbi 3. odstavka 32. člena ZBPP mora prošnja za dodelitev brezplačne pravne pomoči med drugim vsebovati tudi podatke o zadevi, v kateri je zahtevana brezplačna pravna pomoč. Ker tožničina prošnja z dne 16.3.2005 teh podatkov ne vsebuje in jih ne vsebuje niti njena vloga z dne 4.5.2005, ki jo je tožnica poslala toženi stranki v zvezi s pozivom na dopolnitev vloge, kar vse izhaja iz podatkov spisa, je tudi po presoji pritožbenega sodišča tožena stranka ravnala pravilno, ko je njeno prošnjo kot nepopolno zavrgla.

Ker tožnica v pritožbi ne navaja pritožbenih razlogov je pritožbeno sodišče izpodbijano sodbo preizkusilo glede tistih bistvenih kršitev določb postopka na katere mora paziti po uradni dolžnosti in glede pravilne uporabe materialnega prava - ZBPP. In ker pritožbeno sodišče bistvenih kršitev določb postopka ni ugotovilo, sodišče prve stopnje pa je izpodbijano sodbo oprlo na pravilno pravno podlago, je izpodbijana sodba pravilna in zakonita, zato je zatrjevanje tožnice o kršitvi ustavnih pravic neutemeljeno.

Glede na navedeno je pritožbeno sodišče na podlagi 73. člena ZUS pritožbo zavrnilo in potrdilo izpodbijano sodbo.