Jedro

Glede na to, da je upnik v roku vložil dopolnjen predlog za izvršbo, v katerem je navedel tudi davčno številko dolžnice in s tem izpolnil pogojno obveznost iz drugega odstavka 41. člena ZIZ, pa sodišče prve stopnje ni več imelo pravne podlage za preverjanje pravilnosti in skladnosti podatkov o dolžnici, navedenih v predlogu za izvršbo in bi moralo sklep o izvršbi izdati brez preverjanja podatkov o dolžnici. Sodišče opravi preverbo v elektronsko dosegljivih evidencah le v primeru, če upnik ne razpolaga z identifikacijskim podatkom iz 2. točke prvega odstavka 16.a člena ZIZ in ga v predlogu za izvršbo ne navede, kar v predmetni zadevi, ko je upnik ta podatek navedel, ni bilo potrebno.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi, sklep se razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

II. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrglo predlog za izvršbo.

2. Zoper sklep se iz vseh pritožbenih razlogov pravočasno pritožuje upnik, ki trdi, da ga je naslovno sodišče s sklepom z dne 06. 01. 2011 pozvalo, naj dopolni predlog za izvršbo tako, da navede tudi datum rojstva ali EMŠO ali davčno številko oz. drug ustrezen identifikacijski podatek dolžnice, kar je storil v roku in predlog dopolnil z davčno številko dolžnice, ki jo je pridobil iz centralnega registra prebivalstva na podlagi poizvedb. Sodišče je predlog za izvršbo zavrglo, in v obrazložitvi navedlo, da naj navedena davčna številka ne bi pripadala dolžnici, in da sodišče pri preverjanju v elektronsko dosegljivih evidencah dolžnice na podlagi navedenih podatkov (torej davčne številke) ni moglo nedvoumno identificirati. Vendar je davčna številka že sama po sebi dovolj močan identifikacijski znak, s katerim je mogoče nedvoumno identificirati določeno osebo in ne more biti dvoma, kdo je dolžnica. Morebitna pomota pri navedbi osebnega imena ne more biti razlog za zavrženje predloga za izvršbo, saj je upnik predlog za izvršbo vložil na podlagi podatkov, ki jih je dobil neposredno od strank. Iz centralnega registra ni prejel opomb, da bi se na naslovu nahajalo več oseb z enakim imenom. Sodišče bi moralo upoštevati tudi tretji odstavek 41. člena z novelo ZIZ-H, po katerem upniku ni treba navajati identifikacijskega podatka dolžnika, če z njim razpolaga sodišče in ga na tej podlagi lahko identificira. Resničnosti vsebine predloga za izvršbo pa sodišče sploh ne bi smelo preverjati, temveč na podlagi navedenih podatkov v predlogu izdati sklep o izvršbi. Priglaša stroške pritožbenega postopka.

3. V skladu z določbo četrtega odstavka 9. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (Uradni list RS št. 51/98 s spremembami – v nadaljevanju ZIZ) pritožba ni bila vročena v odgovor dolžnici.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Pritožbeno sodišče je izpodbijani sklep preizkusilo v okviru pritožbenih razlogov in razlogov, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti po drugem odstavku 350. člena v zvezi s 366. členom Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS št. 26/99 s spremembami – ZPP), v zvezi z določbo 15. člena ZIZ.

6. Po določbi drugega odstavka 41. člena ZIZ v zvezi s prvim odstavkom 16.a člena ZIZ mora biti dolžnik, ki je fizična oseba, v predlogu za izvršbo na podlagi verodostojne listine naveden z osebnim imenom in naslovom prebivališča ter datumom rojstva ali EMŠO ali davčno številko ali drugim istim povezovalnim znakom ali drugim ustreznim identifikacijskim podatkom. ZIZ namreč v 16.a členu (uveljavljenem s 7. členom novele, Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o izvršbi in zavarovanju - ZIZ-H, Ur. l. RS, 51/2010 z dne 28. 06. 2010, velja od 13. 07. 2010), določa, da so identifikacijski podatki o dolžniku in upniku, ki je fizična oseba, osebno ime in naslov prebivališča ter datum rojstva ali EMŠO ali davčna številka ali drug isti povezovalni znak (npr. številka zdravstvenega zavarovanja) ali drug ustrezen identifikacijski podatek (npr. številka potnega lista). Upnik je predlog za izvršbo vložil 16. 12. 2010 (po uveljavitvi novele ZIZ-H), v predlogu za izvršbo pa je navedel ime, priimek in naslov dolžnice. Sodišče prve stopnje ga je zato dne 06. 01. 2011 utemeljeno pozvalo, da v roku 15 dni dopolni oziroma popravi predlog za dovolitev izvršbe tako, da popolno opredeli dolžnika tako, da navede osebno ime in naslov prebivališča, ter datum rojstva ali EMŠO ali davčno številko ali drug isti povezovalni znak ali drug ustrezen identifikacijski podatek, pri tem pa se je sklicevalo na drugi odstavek 41. člena ZIZ v zvezi s 16.a členom ZIZ. Glede na to, da je upnik v roku vložil dopolnjen predlog za izvršbo, v katerem je navedel tudi davčno številko dolžnice in s tem izpolnil pogojno obveznost iz drugega odstavka 41. člena ZIZ, pa sodišče prve stopnje ni več imelo pravne podlage za preverjanje pravilnosti in skladnosti podatkov o dolžnici, navedenih v predlogu za izvršbo in bi moralo sklep o izvršbi izdati brez preverjanja podatkov o dolžnici. Iz določbe drugega odstavka 44. člena ZIZ namreč izhaja, da sodišče v sklepu o izvršbi navede, da je bil sklep izdan na podlagi podatkov, ki jih je posredoval upnik v predlogu za izvršbo, in da sodišče resničnosti njihove vsebine ni preverilo (z novelo ZIZ-H so bile dodane le določene izjeme od tega pravila, med katere pa podatki o dolžniku ne spadajo). Dalje določba tretjega odstavka 41. člena ZIZ določa, da če upnik ne razpolaga z identifikacijskim podatkom iz 2. točke prvega odstavka 16.a člena tega zakona, mu ga v predlogu za izvršbo ni treba navesti, če sodišče ob preverjanju v elektronsko dosegljivih evidencah lahko dolžnika nedvoumno identificira na podlagi ostalih identifikacijskih podatkov iz prvega odstavka 16.a člena tega zakona, ki so v predlogu za izvršbo. Iz navedenega torej izhaja, da sodišče opravi preverbo v elektronsko dosegljivih evidencah le v primeru, če upnik ne razpolaga z identifikacijskim podatkom iz 2. točke prvega odstavka 16.a člena ZIZ in ga v predlogu za izvršbo ne navede, kar v predmetni zadevi, ko je upnik ta podatek navedel, ni bilo potrebno.

7. Upoštevaje vse navedeno sodišče prve stopnje ni imelo pravne podlage za zavrženje predloga za izvršbo in je torej napravilo zmoten materialnopravni zaključek. Pritožbeno sodišče je zato pritožbi upnika ugodilo in izpodbijani sklep razveljavilo ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). V ponovnem postopku naj sodišče prve stopnje vsebinsko odloči o predlogu za izvršbo, saj je le-ta formalno popoln.

8. Odločitev o upnikovih stroških pritožbenega postopka se v skladu s tretjim odstavkom 165. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ pridrži za končno odločbo.