Jedro

Tožnik ne pojasni, na kakšen način naj bi ravnanje posameznih sodnic s celjskega okrožnega sodišča, ki je obravnavalo zadevo na prvi stopnji, vplivalo na videz o nepristranskost sojenja sodnic oziroma sodnikov s celjskega višjega sodišča, ki bo kot krajevno pristojno odločalo o njegovi pritožbi.

Izrek

Predlog se zavrne.

Obrazložitev

1. Pred Okrožnim sodiščem v Celju poteka pravdni postopek IV P 635/2018 zaradi predodelitve mladoletnih otrok, določitve preživnine in stikov.

2. V njem je sodišče kot nedopustno zavrglo tožnikovo vlogo „Tožba in nasprotna tožba“, ki jo je vložil 30. 9. 2018. Proti takšni odločbi tožnik vlaga laično pritožbo. Zaradi zagotovitve nepristranskega sojenja predlaga prenos pristojnosti za odločanje o njegovi pritožbi na Višje sodišče v Ljubljani. Predlog smiselno utemeljuje s tem, da je sprejeta odločitev napačna, okrožni sodnici A. A. in B. B. pa sta izdali nezakonite odločbe, kršili predpise in mu povzročili škodo.

3. Predlog ni utemeljen.

4. Vrhovno sodišče lahko na predlog stranke ali pristojnega sodišča določi drugo stvarno pristojno sodišče, da postopa v zadevi, če je očitno, da se bo tako laže opravil postopek, ali če so za to drugi tehtni razlogi (67. člen Zakona o pravdnem postopku - ZPP). Med druge tehtne razloge v smislu navedene zakonske določbe je treba šteti tudi zahtevo po objektivni nepristranskosti sodišča. Gre za percepcijo javnosti in strank postopka o nepristranskosti vseh sodnikov določenega stvarno pristojnega sodišča. V tem primeru mora tožnik navesti takšne okoliščine, na podlagi katerih bi se pri razumnem človeku oziroma v očeh javnosti pojavil upravičen dvom o nepristranskosti sojenja na določenem sodišču. 5. Tožnik v konkretnem primeru teh okoliščin ni izkazal. Za prenos pristojnosti ni dovolj, da se tožnik z odločbo, ki jo izpodbija, ne strinja. Enako velja za tožnikove očitke, da sta konkretni sodnici z okrožnega sodišča kršili predpise in mu povzročili škodo, saj le-ti ostajajo na ravni posplošenega tožnikovega mnenja o njunem delu pri sojenju na prvi stopnji. Pri tem tožnik ne pojasni, na kakšen način naj bi ravnanje posameznih sodnic s celjskega okrožnega sodišča, ki je obravnavalo zadevo na prvi stopnji, vplivalo na videz o nepristranskost sojenja sodnic oziroma sodnikov s celjskega višjega sodišča, ki bo kot krajevno pristojno odločalo o njegovi pritožbi.

6. Predstavljeni razlogi tako ne utemeljujejo določitve drugega stvarno pristojnega višjega sodišča za odločanje o tožnikovi pritožbi, zato je Vrhovno sodišče tožnikov predlog zavrnilo.