Jedro

ZIZ dolžnikovemu dolžniku zoper sklep o rubežu terjatve ne daje pravice do pravnega sredstva, nasprotno, določa da dolžnikov dolžnik nima pravice pritožbe zoper sklep o rubežu terjatve. Čeprav je dolžnikov dolžnik specifičen udeleženec izvršilnega postopka, takšen sklep namreč še v ničemer ne posega v njegove pravice. Drži sicer, da predmet izvršbe ne more biti terjatev, ki je z zakonom iz izvršbe izvzeta. Vendar pa navedeno še ne pomeni, da lahko takšne razloge v postopku uveljavlja dolžnikov dolžnik, ki po izrecni zakonski določbi (čemur sledi tudi ustaljena sodna praksa) nima pravice do pritožbe zoper sklep o rubežu. Terjatev na vračilo preveč plačane dohodnine ni rubljiva.

Izrek

I. Pritožba se zavrže. II. Dolžnikov dolžnik sam krije svoje pritožbene stroške.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje sklenilo, da se izvršba nadaljuje z novim izvršilnim sredstvom: rubežem denarne terjatve, ki jo ima dolžnik do svojega dolžnika Ministrstvo za finance, Finančna uprava Republike Slovenije.

2. Zoper sklep se po Državnem odvetništvu RS pravočasno pritožuje dolžnikov dolžnik Republika Slovenija. Navaja, da gre pri zarubljeni terjatvi za denarno terjatev iz naslova vračila davčnih obveznosti, vračilo davka pa ureja Zakon o davčnem postopku v 97. členu in določa, da terjatev na vračilo davka ne more biti predmet razpolaganja v civilnih razmerjih niti predmet izvršbe. Gre torej za terjatve, ki so izvzete iz izvršbe, saj niso v prometu. Gre za razlog po 7. točki prvega odstavka 55. člena ZIZ, na katerega mora sodišče paziti po uradni dolžnosti. V konkretnem primeru je dolžnikovemu dolžniku potrebno priznati pravni interes za pritožbo, saj je takšen rubež terjatve nedopusten in v nasprotju s kogentnimi določbami ZDavP-2. Priglaša pritožbene stroške.

3. Pritožba ni dovoljena.

4. Predpostavka dopustnosti pritožbe je, da jo je vložila upravičena oseba (četrti odstavek 343. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ)). Kadar zakon določeni osebi izrecno onemogoča vložitev pravnega sredstva, ta predpostavka ni izpolnjena.

5. ZIZ dolžnikovemu dolžniku zoper sklep o rubežu terjatve (prvi odstavek 107. člena ZIZ) ne daje pravice do pravnega sredstva, nasprotno, določa da dolžnikov dolžnik nima pravice pritožbe zoper sklep o rubežu terjatve (četrti odstavek 107. člena ZIZ). Čeprav je dolžnikov dolžnik specifičen udeleženec izvršilnega postopka, takšen sklep namreč še v ničemer ne posega v njegove pravice. Drži sicer, da predmet izvršbe ne more biti terjatev, ki je z zakonom iz izvršbe izvzeta (tako sklep VSL I Ip 609/2019, ki se sicer ni nanašal na sklep o rubežu, temveč sklep o prenosu terjatve; primerjaj 32. člen ZIZ). Vendar pa navedeno še ne pomeni, da lahko takšne razloge v postopku uveljavlja dolžnikov dolžnik, ki po izrecni zakonski določbi (čemur sledi tudi ustaljena sodna praksa) nima pravice do pritožbe zoper sklep o rubežu. Tak ugovor bi namreč moral podati dolžnik sam.

6. V obravnavanem primeru je upnik predlagal nadaljevanje izvršbe z rubežem in prenosom terjatve dolžnika do Republike Slovenije iz naslova vračila dohodnine. Kot sicer pravilno opozarja pritožnik, te terjatve po izrecni določbi petega odstavka 97. člena ZDavP-2 res ne morejo biti predmet izvršbe in se izvršba na njih ne sme opravljati. Sodišče prve stopnje bo zato moralo izvršbo na nedovoljen predmet izvršbe ustaviti.

7. Nedovoljeno pritožbo je višje sodišče zavrglo na podlagi 1. točke 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ.

8. Dolžnikov dolžnik s pritožbo ni uspel, zato sam krije svoje pritožbene stroške (prvi odstavek 154. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).