Jedro

Nestrinjanje z dokazno oceno predstavlja nedovoljeni revizijski razlog zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja.

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

Prvostopenjsko sodišče je zavrnilo tožbeni zahtevek, po katerem bi bila tožena stranka dolžna tožeči stranki plačati 10.485,73 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od vložitve tožbe, tj. od 29.8.2003, in mu povrniti stroške postopka z zakonskimi zamudnimi obrestmi od izdaje prvostopenjske sodbe do plačila.

Drugostopenjsko sodišče je zavrnilo pritožbo tožeče stranke in potrdilo sodbo prvostopenjskega sodišča ter odločilo, da pritožnik nosi sam svoje pritožbene stroške.

Proti drugostopenjski sodbi je tožnik vložil revizijo, v kateri uveljavlja zmotno uporabo materialnega prava. Trdi, da sta sodišči razsodili napačno. Nesporno je, da sta kipa, ki ju je izdelal tožnik, ob prisilni izselitvi tožnika z naslova ... ostala tam, in da toženka ni dovolila, da bi se kipa odpeljala. Kasneje je toženka ta dva kipa nekako uničila oziroma vsaj toliko poškodovala, da sta bila neuporabna. Fotografije jasno kažejo, da je kipe lahko poškodovala le toženka in da jih je postavila izven prostora, kjer sta bila kipa zaščitena. Tako je toženka namenoma poškodovala kipa ali ju vsaj izpostavila propadanju. Ker sodišči tega nista upoštevali, sta napačno uporabili materialno pravo. Tožnik predlaga, naj revizijsko sodišče izpodbijani sodbi razveljavi, v ponovnem postopku pa naj se materialno pravo uporabi pravilno.

Revizija je bila vročena Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije in toženki. Toženka na revizijo ni odgovorila.

Revizija ni utemeljena.

V skladu s tretjim odstavkom 370. člena Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 26/99 in nasl. - v nadaljevanju ZPP) revizije ni mogoče vložiti zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. Z revizijskimi trditvami, da je toženka uničila kipa, ki ju je izdelal tožnik, oziroma ju poškodovala, tako da sta neuporabna, in da to jasno izhaja iz predloženih fotografij, tožnik izpodbija dokazno oceno, ki jo je napravilo prvostopenjsko sodišče in preverilo pritožbeno sodišče. Zaradi omejitve presoje v revizijskem postopku je revizijsko sodišče vezano na dejanske ugotovitve prvostopenjskega sodišča. Po ugotovitvi, da tožnik ni dokazal nedopustnega ravnanja tožene stranke, se sodišču ni bilo treba spuščati v presojo o obstoju drugih predpostavk odškodninske odgovornosti.

Ker zatrjevana kršitev materialnega prava ni podana, te pa tudi ob preizkusu po uradni dolžnosti revizijsko sodišče ni ugotovilo, je bilo treba revizijo kot neutemeljeno zavrniti (378. člen ZPP).

Odločba o reviziji vključuje zavrnitev predloga tožeče stranke za povrnitev stroškov revizijskega postopka (prvi odstavek 154. člena ZPP).