Jedro

"AZBESTOZA" Odškodnina za nepremoženjsko škodo zaradi izpostavljenosti azbestu.

Izrek

Pritožbi se delno ugodi, izpodbijana sodba se delno s p r e m e n i in se v končnem besedilu glasi: "Tožena stranka je dolžna plačati tožnici 16.691,70 EUR z eursko protivrednostjo zakonskih zamudnih obresti od 7.7.2003 do 31.12.2006 od zneska 4.000.000,00 SIT, vse preračunano po tečaju zamenjave in zakonskimi zamudnimi obrestmi od zneska. 16.691,70 EUR od 1.1.2007 do plačila, v 15 dneh. Višji tožbeni zahtevek se zavrne.

Tožena stranka je dolžna povrniti tožnici pravdne stroške v znesku 1.215,37 EUR z eursko protivrednostjo zakonskih zamudnih obresti od 25.5.2006 do 31.12.2006 od zneska 291.251,00 SIT, preračunano po tečaju zamenjave in zakonskimi zamudnimi obrestmi od zneska 1.215,37 EUR od 1.1.2007dalje, v 15 dneh." V ostalem se pritožba zavrne.

Tožeča stranka je dolžna povrniti toženi stranki pritožbene stroške v znesku 322,51 EUR v 15 dneh, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Obrazložitev

Okrožno sodišče v N. je z izpodbijano sodbo ugotovilo, da ima 73-letna tožnica zaradi izpostavljenosti azbestu azbestozo pljuč in ji prisodilo odškodnino v skupnem znesku 5.000.000,00 SIT, od tega na račun odškodnine za fizične bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem 1.000.000,00 SIT, za strah 2.000.000,00 SIT in za duševne bolečine zaradi splošnega zmanjšanja življenjskih aktivnosti 2.000.000,00 SIT. Na dosojeni znesek je prvostopenjsko sodišče priznalo še zakonske zamudne obresti od 7.7.2003 dalje in toženi stranki naložilo plačilo stroškov pravdnega postopka v višini 343.088,00 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dneva sojenja dalje. Višji tožbeni zahtevek pa je zavrnilo.

Zoper sodbo se iz vseh pritožbenih razlogov pritožuje tožena stranka, ki pritožbenemu sodišču predlaga, da tožbeni zahtevek tožeče stranke v izpodbijanem delu zavrne oz. podrejeno, da izpodbijano sodbo razveljavi in zadevo vrne prvostopenjskemu sodišču v ponovno obravnavanje. Po mnenju tožene stranke je prisojena odškodnina previsoka. Kar zadeva fizične bolečine in nevšečnosti sodišču očita, da ni upoštevalo dopolnilnega izvedenskega mnenja , iz katerega izhaja, da bi tožnica bila zadihana tudi, če ne bi imela azbestne bolezni, saj je že od leta 1997 v ospredju začetno popuščanje srca, posledica tega pa, se kaže v obliki težkega dihanja ob naporu, hoji, vzpenjanju, težkemu dihanju ponoči. Toženka tudi ne more biti odgovorna za vsa številna CT in rentgenska slikanja, saj je sama tožnica izpovedala, da so se slike izgubile in je zato opravila kar 4CT slikanja. Prav tako tožnica sigurno ni bila pri pulmologu 7x zgolj zaradi azbestne bolezni, saj iz izvedenskega mnenja izhaja, da je bila zaradi težav z dihanjem pri pulmologu že leta 1996, in težavo z dihanjem pa je imela predvsem zaradi drugih bolezni. Kar zadeva odškodnino za strah bi sodišče moralo upoštevati tudi vpliv drugih dogodkov, ki so zaznamovali njeno življenje: izgubila je dva otroka, smrt moža in tudi siceršnje težko življenje (pomanjkanje finančnih sredstev), saj je sama tožnica izpovedala, da je na njen sicer vesel značaj vplivala izguba moža, odpadlo je zahajanje v družbo. Tudi v zvezi z zmanjšanjem življenjskih aktivnosti je sodišče spregledalo dopolnitev izvedeniškega mnenja, kjer je navedeno, da ima tožnica normalno pljučno funkcijo in da bi bile sposobnosti tožnice zmanjšane ne glede na siceršnji obstoj njene azbestne bolezni. Po oceni pritožnice tudi ni izkazano v čem je tožnica omejena in ali je zgolj zaradi azbestoze. Glede na vse navedeno tožena stranka meni, da bi bilo primerno, da se tožnici na račun odškodnine za nematerialno škodo prizna odškodnina v skupnem znesku 3.500.000.00 SIT.

Pritožba je delno utemeljena.

Pritožbeno sodišče ugotavlja, da so bile pri presoji odškodnine za fizične bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem ter za strah upoštevane vse okoliščine, ki jih poudarja pritožnica v pritožbi. Sodišče prve stopnje je pravilno upoštevalo dejstvo, da je tožnica pretrpela določene nevšečnosti zaradi kliničnih pregledov, slikovne diagnostike in drugih zdravstvenih pregledov, ki jih bo morala opravljati tudi v bodoče. Prav tako je prvostopenjsko sodišče pri odmeri odškodnine za fizične bolečine in nevšečnosti upoštevalo, da sta zadihanost in pešanje moči v pretežni meri posledica tožničinih težav s pešanjem srca, ki napreduje prav tako kot azbestozna bolezen in visokega krvnega tlaka (zadnji odstavek na tretji strani sodbe). Odškodnina v višini 1.000.000,00 SIT je tako pravična odškodnina, ki ustreza ugotovljenemu obsegu in trajanju fizičnih bolečin in nevšečnosti, primerno pa je umeščena tudi v okvir prisojenih odškodnin v podobnih primerih. Neutemeljena je pritožba tudi v delu, ki se nanaša na odškodnino za prestani strah. Pri odmeri odškodnine za strah je prvostopenjsko sodišče na podlagi izvedeniškega mnenja ugotovilo, da je strah tožnice v veliki meri utemeljen zaradi dejstva, ker je prisotna azbestoza pljuč in je njena možnost za razvoj pljučnega raka sedemkrat večja kot pri nekomu, ki azbestu ni izpostavljen. Doživljanje strahu je tožnica tudi slikovito opisala. Res je, da so tožničino življenje zaznamovali tudi drugi dogodki, kot so smrt moža in siceršnje težko življenje, vendar pa ti dogodki nimajo nobenega vpliva na strah, ki ga zaradi azbestne bolezni trpi tožnica. Odmerjena odškodnina za strah v znesku 2.000.000,00 SIT je tudi po oceni pritožbenega sodišča primerna.

Utemeljeno pa pritožba poudarja, da je pri določitvi odškodnine iz naslova duševnih bolečin zaradi splošnega zmanjšanja življenjskih aktivnosti bilo premalo upoštevano, da ima tožnica normalno pljučno funkcijo in da bi bile sposobnosti tožnice zmanjšane ne glede na siceršnji obstoj njene azbestne bolezni. Prvostopenjsko sodišče je na podlagi izvedenskega mnenja in tožničine izpovedi ugotovilo, da so tožničine življenjske aktivnosti zmanjšane do srednje stopnje, pri čemer je to zmanjšanje potrebno pripisati bolezni srca in azbestozi, saj imata obe bolezni podobne simptome. Po oceni izvedenke je prispevek azbestoze k zmanjšanju telesnih aktivnosti največ 30%, medtem ko gre glavni delež na račun bolezni srca. Ob upoštevanju tega dejstva, je odškodnina priznana iz tega naslova previsoka, zato je pritožbeno sodišče pritožbi v tem delu ugodilo in odškodnino iz naslova duševnih bolečin zaradi zmanjšanja splošnih življenjskih aktivnosti znižalo za 1.000.000,00 SIT. Ob spremenjeni odškodnini za duševne bolečine zaradi splošnega zmanjšanja življenjskih aktivnosti znaša skupna odškodnina za nepremoženjsko škodo 4.000.000,00 SIT, kar je 21,9 neto povprečnih plač, če se upošteva neto povprečna plača v maju 2006, ko je sodišče prve stopnje odmerilo tožničino odškodnino in je znašala tedaj 182.638,00 SIT. Skupna odškodnina v tem znesku tudi ustreza primerljivim škodam v sodni praksi. Zato kolikor zahteva pritožnica še višje znižanje, pritožba ni utemeljena. Ker je s 1.1.2007 bila uveljavljena v Republiki Sloveniji nova valuta evro, je pritožbeno sodišče moralo znesek priznane odškodnine izraziti v evrih v skladu z določbami Zakona o uvedbi evra (Ur. l. RS št.114/2006 z dne 9.11.2006) in je zato tožena stranka dolžna tožnici plačati 16.691,7 EUR. V ostalem delu je pritožbeno sodišče neutemeljeno pritožbo po 353.čl. ZPP zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

Ker je pritožbeno sodišče deloma spremenilo sodbo o glavni stvari, je po 165.čl ZPP v zvezi z 2.odst.154-čl. ZPP ponovno odločilo o pravdnih stroških postopka na prvi stopnji. Zaradi spremenjene sodbe je tožničin uspeh v tem pravdnem postopku nižji in sicer 83%.Ker je sodišče prve stopnje tožnici priznalo skupaj 441.136,00 SIT stroškov postopka in ji je tožena stranka dolžna povrniti 83% tega zneska,znese to 366.143,00 SIT. Toženi stranki pa je sodišče prve stopnje priznalo 440.546,00 sit in 17% tega zneska znese 74.892,00 SIT. Po pobotanju stroškovnih odločb je tožena stranka dolžna tožnici plačati 291.251,00 SIT oziroma v novo slovensko valuto pretvorjen znesek 1.215,37 EUR.

Pritožbeno sodišče je toženi stranki priznalo tudi stroške pritožbenega postopka, ki jih je odmerilo glede na uspeh s pritožbo. Odškodnina je bila v pritožbenem postopku znižana za 1.000.000,00 SIT oz. 4.172,93 EUR in od tega zneska je sodišče odmerilo pritožbene stroške v skladu z Zakonom o sodnih taksah in Odvetniško tarifo. Za sestavo pritožbe tako pripada toženki 137,70 EUR, za seznanitev stranke z drugostopenjsko sodbo 9,18 EUR, za materialne stroške 2,93 EUR, na račun DDV 29,96 EUR in 142,74 EUR znaša sodna taksa za pritožbo na tak znesek. Skupaj tako znašajo pritožbeni stroški 322,51 EUR.