Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Če stranka pošlje vlogo nepristojnemu sodišču, si s tem roka ne zavaruje.
Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.
1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom pritožbo tožeče stranke z dne 9.7.2013 zoper sklep z dne 12.6.2013, kot prepozno zavrglo.
2. Proti takšni odločitvi se laično pritožuje tožnica. Navaja, da je pritožbo vložila pravočasno. V postopku je odvetnik A.Ž. ne zastopa več, kar je sodišču sama sporočila. Kot neuka stranka je pritožbo naslovila na Vrhovno sodišče, saj ni vedela kam se pritožiti, ker ni pravnik.
3. Pritožba ni utemeljena.
4. Iz vročilnice, (ki je pripeta k list. št. 136) izhaja, da je bil sklep z dne 12.6.2013 odvetniku tožnice vročen dne 18.6.2013, zato je 15 dnevni rok za pritožbo potekel dne 3.7.2015. Pritožba je bila na Vrhovno sodišče RS vložena predzadnji dan pritožbenega roka, dne 2.7.2013, Okrožnemu sodišču v Ljubljani pa je bila pritožba odstopljena po izteku 15-dnevnega roka, dne 9.7.2013. Ker je Okrožno sodišče v Ljubljani pritožbo tožnice prejelo šele dne 9.7.2013, je pritožba vložena prepozno, to je po izteku 15-dnevnega roka za pritožbo.
5. Pritožba se vloži pri sodišču, ki je izreklo sklep na prvi stopnji (342. člen Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP) na kar je bila tožnica pravilno poučena v pravnem pouku sklepa zoper katerega je vložila pritožbo (šesti odstavek 324. člena ZPP). Pritožbo bi zato morala tožnica vložiti v pritožbenem roku pri Okrožnem sodišču v Ljubljani. Pri vlogah vezanih na rok se šteje, da so vložene pravočasno, če so izročene pristojnemu sodišču, preden se rok izteke (prvi odstavek 112. člena ZPP). Če stranka pošlje vlogo nepristojnemu sodišču, si s tem roka ne zavaruje. Strogost ureditve omilita dve izjemi, navedeni v osmem odstavku 112. člena ZPP. Če je bila vloga, ki je vezana na rok, izročena ali poslana nepristojnemu sodišču pred iztekom roka, pa prispe k pristojnemu sodišču po izteku roka, se šteje, da je bila pravočasno vložena, če je mogoče vložitev pri nepristojnem sodišču pripisati nevednosti vložnika, ki nima pooblaščenca iz tretjega odstavka 86. člena oziroma iz tretjega odstavka 87. člena tega zakona, ali očitni pomoti vložnika (A. Galič, Pravdni postopek, Zakon s komentarjem, 1. knjiga, GV Založba, Ljubljana 2005, stran 465).
6. Pritožbeno sodišče se strinja s stališčem sodišča prve stopnje, da v konkretnem primeru ni mogoče zaključiti, da gre za nevednost ali očitno pomoto tožnice, saj je bila tožnica, kot je bilo že navedeno, v pravnem pouku sklepa z dne 12.6.2013 poučena, da se pritožba zoper omenjeni sklep vloži pri Okrožnem sodišču v Ljubljani. Pravilno pa je prvo sodišče tudi povzelo, da tožnico v postopku zastopa pooblaščenec, odvetnik A. Ž., saj iz listin v spisu ne izhaja, da bi tožnica obvestila sodišče, da je odvetniku preklicala pooblastilo.
7. Pritožbeno sodišče zato zaključuje, da niso podani razlogi s katerimi pritožnica izpodbija sklep sodišča prve stopnje, prav tako pa tudi ne razlogi, na katere mora pritožbeno sodišče paziti po uradni dolžnosti, zato je na podlagi 2. točke 365. člena ZPP pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.