Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Zakon loči med ustavitvijo izvršbe in ustavitvijo postopka.
Pritožbi upnika se ugodi, izpodbijani sklep se r a z v e l j a v i in zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.
Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje izvršilni postopek ustavilo. V obrazložitvi je navedlo, da so organizacije za plačilni promet vrnile sodišču sklep o izvršbi po 141. čl. ZIZ, s sklepom z dne 3.8.2007 pa je bil tudi zavrnjen predlog upnika za nadaljevanje izvršbe z rubežem dolžnikovih nematerializiranih vrednostnih papirjev, ker dolžnica ni bila lastnica takih papirjev. Ugotovilo je, da so izčrpana vsa do sedaj predlagana izvršilna sredstva. Upnik pa novih izvršilnih sredstev ni predlagal in je zato izvršbo in s tem tudi izvršilni postopek ustavilo.
Zoper ta sklep je upnik vložil vlogo, ki jo je imenoval „nadaljevanje izvršbe“ in predlagal, da se izvršba nadaljuje z drugim izvršilnim sredstvom, in sicer prodajo dolžnikovih nepremičnin. Na poziv sodišča pa je v vlogi z dne 3.3.2008 pojasnil, da naj se ta njegova vloga šteje tudi kot pritožba zoper sklep sodišča o ustavitvi izvršilnega postopka.
Pritožba je utemeljena.
Pritožbeno sodišče je izpodbijani sklep preizkusilo v okviru pritožbenih razlogov in glede tistih kršitev, na katere mora paziti po uradni dolžnosti (2. odst. 350. čl. v zvezi s 366. čl. ZPP, v zvezi s 15. čl. ZIZ). Ob tem preizkusu pa pritožbeno sodišče ugotavlja, da sodišče prve stopnje za svojo odločitev, da v tej zadevi ustavi izvršilni postopek ni imelo podlage v veljavnih določbah Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ).
Sodišče prve stopnje je svojo odločitev, da se v obravnavanem primeru ustavi izvršilni postopek utemeljilo na ugotovitvi, da so bila v postopku izčrpana vsa »do sedaj« predlagana izvršilna sredstva, upnik pa novih ni predlagal. Tako stališče sodišča prve stopnje pa ne vzdrži pritožbene presoje.
Izvršilni postopek se normalno konča kadar je upnik v celoti poplačan. Sam postopek se vodi v dveh fazah; v prvi se odloča o dovolitvi izvršbe, v drugi fazi pa o opravi izvršbe. Zakon loči med ustavitvijo izvršbe in ustavitvijo postopka.
V stadiju odločanja o dovolitvi izvršbe se izvršilni postopek konča; če sodišče predlog za izvršbo pravnomočno zavrže ali zavrne, pa tudi, če pride do umika upnikovega predloga. V takem primeru sodišče s sklepom ustavi izvršilni postopek.
Po določilih ZIZ se faza opravljanja izvršbe praviloma konča z ustavitvijo izvršbe (ne pa izvršilnega postopka). Način končanja izvršilnega postopka je torej lahko tudi ustavitev izvršbe. Do ustavitve izvršbe pride, kadar upnikove terjatve iz pravnih ali dejanskih razlogov ni mogoče izvršiti. Ustavitev pa je lahko delna (kadar se nanaša le na del predlaganih sredstev oz. premetov) ali splošna (če so izčrpana vsa sredstva izvršbe). Vendar tudi v primeru, kadar je splošna sodišče ne izda sklepa o ustavitvi izvršilnega postopka pač pa sklep o ustavitvi izvršbe.
Po določbah 3.odst. 34.čl. Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ) lahko sodišče do konca izvršilnega postopka na predlog upnika dovoli poleg že dovoljenih sredstev oziroma predmetov izvršbo še z drugimi sredstvi in na drugih predmetih oziroma namesto že dovoljenih sredstev in predmetov z drugimi sredstvi oziroma predmeti. Ker v obravnavanem primeru z izdajo izpodbijanega sklepa izvršilni postopek še ni bil končan, je bil upnikov predlog za nadaljevanje postopka pravočasen, zaradi česar je pritožbeno sodišče izpodbijani sklep razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v ponovno odločanje.