Jedro

Pritožbeno sodišče, glede na 5. člen Okvirnega sklepa 2005/214/PZ z dne 24.2.2005 o uporabi načela vzajemnega priznavanja denarnih kazni in glede na 2. točko prvega odstavka 188. člena ZSKZDČEU-1, ugotavlja, da se denarne sankcije, izrečene za kršitve, ki so po zakonu države izdaje opredeljene kot ravnanja, ki so v nasprotju s predpisi o varnosti v cestnem prometu (kot v konkretnem primeru, ko se storilcu očita prekršek po Zakonu o pravilih v cestnem prometu), priznajo in izvršijo brez ugotavljanja dvojne kaznivosti ter storilec ne more uspeti z navedbami, da ne bi bil sankcioniran po avstrijskem zakonu.

Izrek

Pritožba se zavrne in potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1.Sodišče prve stopnje je z uvodoma navedenim sklepom odločilo, da se odločba prekrškovnega organa v Avstriji, Bezirkshauptmannschaft Hartberg- Fürstenfeld, št. BHHF/622220012786/2022 z dne 15.6. 2022, ki je postala pravnomočna 3. 8. 2023, zoper v uvodu navedenega storilca prizna in izvrši. Ugotovilo je, da je bil storilec z navedeno odločbo spoznan za odgovornega, da je kršil določilo drugega odstavka 20. člena Zakona o pravilih v cestnem prometu, zato je na podlagi drugega odstavka 20. člena Zakona o pravilih v cestnem prometu dolžan poravnati denarno sankcijo v višini 110,00 EUR, po priloženem pozivu za plačilo na račun Okrajnega sodišča v Celju v 15 dneh po pravnomočnosti tega sklepa, po poteku roka za plačilo denarne sankcije pa lahko pri Finančni upravi Republike Slovenije predlaga obročno plačilo.

2.Zoper navedeno odločitev se storilec pravočasno pritožuje brez izrecne navedbe pritožbenih razlogov po 154. členu Zakona o prekrških (ZP-1). Smiselno predlaga ugoditev pritožbi, saj vozi brezemisijsko vozilo, pri čemer kazni za prekoračitev hitrosti niso običajne prometne kazni, ampak se vodijo kot prekršek proti naravi skladno z avstrijskim Zakonom o emisijah.

3.Pritožba ni utemeljena.

4.V postopku priznanja in izvršitve odločbe, s katero je v drugi državi članici EU izrečena denarna kazen v kazenskem ali v prekrškovnem postopku, domače sodišče v skladu s prvim odstavkom 190. člena Zakona o sodelovanju v kazenskih zadevah med državami članicami EU (ZSKZDČEU-1) o priznanju odloča na podlagi odločbe, s katero je bila izrečena denarna sankcija, ki jo je treba izvršiti, ter obrazca iz priloge 10 tega zakona, ki ga je izpolnil in potrdil pristojni organ države izdaje. V skladu z osmim odstavkom 190. člena ZSKZDČEU-1, z izjemo ugotavljanja morebitne nedopustnosti izvrševanja, domače sodišče prizna odločbo brez posebnega obravnavanja in brez odlašanja ukrene vse, kar je potrebno za njeno izvršitev. Pri tem je vezano na načelo vzajemnega priznavanja, ki je določeno v 3. členu ZSKZDČEU-1, ki določa, da v postopkih po II. delu ter po 8., 9., 12., 14., 16., 17.a , 18., 20. in 22. poglavju tega zakona pristojni organi v Republiki Sloveniji izvršujejo odločbe pristojnih organov drugih držav članic na podlagi vzajemnega priznavanja odločb ter pri odločanju ob upoštevanju človekovih pravic in temeljnih svoboščin presojajo le, ali so predložene ustrezne listine ter izpolnjeni drugi pogoji, ki jih določa ta zakon.

5.V predmetnem postopku odločanja o priznanju in izvršitvi odločbe tujega prekrškovnega organa je sodišče prve stopnje ob upoštevanju določb ZSKZDČEU-1 ugotovilo, da ni podana nobena od predpostavk nedopustnosti izvrševanja odločbe pristojnega organa države izdaje, ki jih določa 186. člen ZSKZDČEU-1, zaradi česar je odločilo, da se odločba prizna in izvrši. Pri tem pa je v 5. točki obrazložitve kratko pojasnilo vsebino odločbe tujega prekrškovnega organa, kot izhaja iz listin, ki jih je predlogu za priznanje in izvršitev priložil pristojni prekrškovni organ Republike Avstrije. Iz opisa dejanj v 7. točki obrazložitve izpodbijanega sklepa izhaja, da je bil storilec sankcioniran zaradi prekoračitve najvišje dovoljene hitrosti 130 km/h za 16 km/h, zaradi česar mu je bila izrečena globa v višini 110,00 EUR.

6.V okviru predmetnega postopka sodišče države izvršiteljice ne sme in ne more presojati, ali je pristojni organ države izdaje dejansko stanje ugotovil pravilno. Zato so neutemeljene pritožbene navedbe, v katerih storilec pojasnjuje, da vozi električno vozilo, zaradi česar se te kazni vodijo kot prekršek proti naravi v skladu z avstrijskim Zakonom o emisijah. Vse te navedbe se nanašajo na pravilnost ugotovljenega dejanskega stanja in posledično na pravilnost uporabe pravnega predpisa, ki je podlaga za izdajo odločbe o prekršku pristojnega organa države izdaje, ki je postala pravnomočna in je sodišče države izvršiteljice nanjo vezano. Ne glede na to, ali so te navedbe pravilne in resnične, v okviru predmetnega postopka odločitve prekrškovnega organa druge države članice EU ni mogoče spremeniti ter ugotoviti, da storilec ni storil očitanega prekrška. Te navedbe bi storilec moral uveljavljati pred pravnomočnostjo odločbe v postopku pred prekrškovnim organom države izdaje, saj mu je bila glede na podatke spisa navedena odločba tujega prekrškovnega organa, s pravnim poukom o možnosti vložitve pravnega sredstva ter v prevodu v slovenski jezik, osebno vročena dne 19.7.2023 (l. št. 20 spisa). Pritožbeno sodišče pa prav tako, glede na 5. člen Okvirnega sklepa 2005/214/PZ z dne 24.2.2005 o uporabi načela vzajemnega priznavanja denarnih kazni in glede na 2. točko prvega odstavka 188. člena ZSKZDČEU-1 ugotavlja, da se denarne sankcije, izrečene za kršitve, ki so po zakonu države izdaje opredeljene kot ravnanja, ki so v nasprotju s predpisi o varnosti v cestnem prometu (kot v konkretnem primeru, ko se storilcu očita prekršek po Zakonu o pravilih v cestnem prometu), priznajo in izvršijo brez ugotavljanja dvojne kaznivosti ter storilec ne more uspeti z navedbami, da ne bi bil sankcioniran po avstrijskem zakonu.

7.Glede na vse navedeno ni nobenega dvoma o tem, da je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, da ni izkazan nobeden izmed razlogov iz 186. člena ZSKZDČEU-1 za zavrnitev priznanja in izvrševanja odločbe pristojnega organa države izdaje.

8.Ker je storilčeva pritožba neutemeljena in ker tudi v okviru uradnega preizkusa v skladu s 159. členom ZP-1 pritožbeno sodišče ni zasledilo kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti, je pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo ter izpodbijani sklep sodišča prve stopnje potrdilo (tretji odstavek 163. člena ZP-1).

Zveza:

Zakon o sodelovanju v kazenskih zadevah z državami članicami Evropske unije (2013) - ZSKZDČEU-1 - člen 3, 188, 188/1

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.