Jedro

Neplačilo sodne takse je formalna pomanjkljivost, ki sama po sebi ne preprečuje meritornega obravnavanja, ampak je obligatorna sestavina vloge po volji zakonodajalca, ki je namenjena zagotovitvi večje ekonomičnosti in racionalnosti postopka. Če sodišče pomanjkljivost spregleda in začne vlogo meritorno obravnavati, domneva umika vloge ne pride več v poštev.

Plačilo sodne takse je del formalnega preizkusa tožbe v predhodnem postopku, zato sodna določitev vrednosti predmeta postopka po 31. členu ZST-1 pride v poštev le v predhodnem postopku. Sodišče ima torej pravico korigirati vrednost tožbenega zahtevka le do faze obravnavanja glavne stvari, četudi se kasneje pojavi dvom v pravilno vrednost spornega predmeta.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi in se izpodbijana sklepa sodišča prve stopnje z dne 28. 01. 2011 in dne 02. 04. 2010 razveljavita.

II. Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je s sklepom z dne 28. 01. 2011 štelo, da je tožba umaknjena, ker tožeča stranka ni plačala sodne takse za tožbo na podlagi plačilnega naloga z dne 07. 04. 2010 v znesku 9.225,00 EUR. S sklepom z dne 02. 04. 2010 pa je določilo vrednost predmeta postopka na znesek 1.000.000,00 EUR.

2. Zoper sklep z dne 28. 01. 2011 v zvezi s sklepom z dne 02. 04. 2010 je pritožbo pravočasno vložila tožeča stranka iz vseh pritožbenih razlogov po 1. odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS št. 26/99 s kasnejšimi spremembami, v nadaljevanju ZPP). Pritožbenemu sodišču je predlagala, naj pritožbi v celoti ugodi in izpodbijana sklepa razveljavi ter tožeči stranki naloži povrnitev pritožbenih stroškov z zakonskimi z zakonskimi zamudnimi obrestmi po poteku 15-dnevnega roka izpolnitev obveznosti v primeru zamude.

3. Tožena stranka je na pritožbo odgovorila in pritožbenemu sodišču predlagala, da izpodbijani sklep potrdi ter tožeči stranki naloži vračilo stroškov odgovora na pritožbo, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Iz spisovnih podatkov izhaja, da je tožeča stranka dne 30. 10. 2008 zoper toženo stranko vložila nasprotno tožbo na ugotovitev ničnosti modela Skupnosti – Registered Community Design št. 000257001-0001 in plačilo stroškov postopka. Sodišče prve stopnje je dne 15. 12. 2008 sprejelo sklep procesnega vodstva opr. št. IV Pg 2279/2008, da se odločanje o nasprotnem tožbenem zahtevku ločeno obravnava. Tožena stranka je na nasprotno tožbo odgovorila 25. 11. 2008. Dne 27. 11. 2008 je sodišče prve stopnje v obravnavani zadevi opravilo narok za glavno obravnavo in ga zaradi možnosti poravnave preložilo na dne 08. 01. 2009 ter tega dne zaradi možnosti mirne rešitve spora narok ponovno preložilo.

6. Tožeča stranka ob vložitvi tožbe ni navedla vrednosti spornega predmeta, to je sodišču sporočila z dopisom dne 24. 12. 2008, s katerim je vrednost spornega predmeta po tožbi na ničnost modela določila v višini 300,00 EUR. Sodišče prve stopnje je v nadaljevanju postopka dne 02. 04. 2010 sprejelo sklep o sodni določitvi vrednosti spornega predmeta opr. št. IV Pg 3255/2008, s katerim je vrednost spornega predmeta določilo v višini 1.000.000,00 EUR in tožečo stranko s plačilnim nalogom z dne 07. 04. 2010 pozvalo na plačilo sodne takse v znesku 9.225,00 EUR. Tožeča stranka je zoper navedeni sklep vložila pritožbo, ki jo je pritožbeno sodišče s sklepom opr. št. I Cpg 713/2010 z dne 10. 06. 2010 zavrglo. Tožeča stranka je dne 19. 04. 2010 vložila ugovor zoper plačilni nalog z dne 07. 04. 2010, ki mu sodišče prve stopnje ni ugodilo (sklep opr. št. IV Pg 3255/2008 – 24 z dne 22. 09. 2010).

7. Pritožbene navedbe, da v obravnavanem primeru ni bilo pogojev za uporabo določbe 3. odstavka 105. a člena ZPP, so utemeljene. Neplačilo sodne takse je formalna pomanjkljivost, ki sama po sebi ne preprečuje meritornega obravnavanja, ampak je obligatorna sestavina vloge po volji zakonodajalca, ki je namenjena zagotovitvi večje ekonomičnosti in racionalnosti postopka. Če sodišče pomanjkljivost spregleda in začne vlogo meritorno obravnavati, domneva umika vloge ne pride več v poštev. Postopek po drugem in tretjem odstavku 105. a člena je del predhodnega oziroma formalnega preizkusa vloge, ki ga je mogoče opraviti le do končanega predhodnega preizkusa vloge. Iz povedanega izhaja, da po začetku meritornega obravnavanja zadeve tožbe zaradi neplačila sodne takse ni več mogoče zavreči (N. Betetto, Pravdni postopek, Zakon s komentarjem, 4. knjiga stran 80, GV Založba). Po vročitvi tožbe toženi stranki v odgovor, ki predvideva, da je postopek predhodnega preizkusa tožbe končan, določila tretjega odstavka 105. a člena zaradi zamude procesnega dejanja ni več mogoče uporabiti, četudi sodna taksa za tožbo ni plačana. Sodišče prve stopnje je z izdajo izpodbijanega sklepa zagrešilo postopkovno kršitev, ki je vplivala na pravilnost in zakonitost postopka (1. odstavek 339. člena ZPP), zato je bilo treba izpodbijani sklep z dne 28. 01. 2011 razveljaviti.

8. Pravilne so tudi pritožbene navedbe, da sodišče prve stopnje v obravnavanem primeru izpodbijanega sklepa z dne 02. 04. 2010 ne bi smelo izdati, saj niso bili izpolnjeni pogoji za uporabo pooblastila iz 31. člena ZST-1. Sodišče ima na podlagi 31. člena ZST-1 možnost, da po uradni dolžnosti preveri pravilnost navedene vrednosti spornega predmeta, če se pojavi utemeljen sum, da je stranka vrednost spornega predmeta določila prenizko. Namen citiranega določila je določitev vrednosti spornega predmeta po objektivnih merilih zaradi plačila pravilne oziroma primerne vrednosti sodne takse glede na objektivno vrednost spornega predmeta.

9. Sodišče prve stopnje bi moralo preizkus objektivne vrednosti spornega predmeta opraviti v predhodnem postopku ob nastanku taksne obveznosti, ki je v obravnavanem primeru nastala ob vložitvi tožbe (1. točka 1. odstavka 5. člena ZST-1), ob smiselni uporabi določila 3. odstavka 44. člena ZPP v zvezi z 2. odstavkom 19. člena ZST-1, pa najkasneje na naroku za glavno obravnavo dne 08. 01. 2009. 10. Plačilo sodne takse je del formalnega preizkusa tožbe v predhodnem postopku, zato sodna določitev vrednosti predmeta postopka po 31. členu ZST-1 pride v poštev le v predhodnem postopku. Povsem nesprejemljivo bi bilo, da bi sodišče tudi po začetku obravnavanja stvari med postopkom spreminjalo vrednost spornega predmeta in zahtevalo doplačilo sodne takse. Ob smiselni uporabi določil 3. odstavka 44. člena ZPP, ki določa prekluzijo glede spreminjanja vrednosti spornega predmeta po začetku obravnavanja, v primeru ko nastane vprašanje o stvarni pristojnosti ali pravici do revizije, vrednosti spornega predmeta po začetku glavne obravnave tudi v zvezi z plačilom sodne takse ni moč več spreminjati. Namen prekluzije je v tem, da se vprašanja formalnega preizkusa tožbe čim hitreje razčistijo in ne obremenjujejo nadaljnjega teka postopka. Sodišče ima torej pravico korigirati vrednost tožbenega zahtevka le do faze obravnavanja glavne stvari, četudi se kasneje pojavi dvom v pravilno vrednost spornega predmeta. Glede na navedeno je bilo treba razveljaviti tudi sklep sodišča prve stopnje z dne 02. 04. 2010 o določitvi vrednosti spora, saj sodišče prve stopnje ob izdaji sklepa, potem ko je že začelo z obravnavanjem glavne stvari, ni imelo podlage za preverjanje pravilne vrednosti spornega predmeta in zato tudi ne za izdajo izpodbijanega sklepa.

11. Ker je pritožba utemeljena, je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo in izpodbijana sklepa razveljavilo (3. točka 365. člena ZPP). Sodišče prve stopnje bo moralo nadaljevati z meritornim obravnavanjem zadeve in izdani plačilni nalog z dne 07. 04. 2010 spremeniti ter tožečo stranko z novim plačilnim nalogom pozvati na plačilo sodne takse, upoštevaje vrednost spora 300,00 EUR, kot jo je določila tožeča stranka.

12. Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži za končno odločbo (3. odst. 165. čl. ZPP v zvezi s 1. odst. 366. čl. ZPP).