Jedro

Znak "TEST IT" je premalo razlikovalen in ni primeren za razlikovanje blaga v gospodarskem prometu. Blagovna znamka je vedno vezana na točno določene proizvode. Sam znak daje vtis reklamnega slogana in je preveč splošen, da bi bil primeren za razlikovanje. Prijavljen je namreč v besedi z običajnimi črkami, sama vsebina znaka pa je pogosta kombinacija reklamnih sporočil, ter ga potrošnik ne bo povezal s tobačnimi proizvodi, za katere se prijavlja, ampak s kakršnokoli reklamno akcijo. Tožena stranka ima prav, ko meni, da mora izraz "TEST IT" kot pogosto uporabljen reklamni slogan ostati v prosti uporabi.

Funkcija prijavljene znamke je razlikovanje proizvodov enega gospodarskega subjekta od drugega z namenom, da ne bi prišlo do zmede na trgu glede kvalitete, izvora in drugih lastnosti blaga različnih proizvajalcev.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Tožena stranka je z izpodbijano odločbo zavrnila prijavo znamke "TEST IT" z dne 20. 11. 1996, za tobak, tobačne izdelke, zlasti cigarete ter proizvode za kadilce, ki jih obsega razred 34, in vžigalice, torej proizvode, ki so po mednarodni klasifikaciji blaga in storitev razvrščeni v razred 34. Že med postopkom je Urad RS za intelektualno lastnino (dalje: Urad) ugotovil, da prijavljenega znaka ni mogoče priznati, ker je premalo razlikovalen in ni primeren za razlikovanje blaga v gospodarskem prometu. Znak "TEST IT" daje vtis reklamnega slogana in je preveč splošen, da bi bil lahko primeren za razlikovanje blaga v gospodarskem prometu. Prijavljen je v besedi z običajnimi črkami, kar pomeni, da razen svoje vsebine nima nobenega drugega razlikovalnega elementa. Besedi "TEST IT" pa sta pogosto v uporabi v raznih kombinacijah oziroma oblikah reklamnih sporočil in sta tudi povprečnemu slovenskemu potrošniku dobro znani kot sinonim za slovensko besedo preizkusi. Znaka "TEST IT" ni mogoče zavarovati kot znamke, ker mora tak znak ostali v prosti rabi in ne more biti last le enega lastnika, s tem pa so podani razlogi iz 2. točke 1. odstavka 19. člena Zakona o industrijski lastnini (v nadaljevanju ZIL).

Tožeča stranka v tožbi navaja, da je tožena stranka nepravilno zavrnila znak "TEST IT", ker je menila, da je premalo razlikovalen in vsebuje premalo razlikovalnih elementov (2. točka 1. odstavka 19. člena ZIL). Tožeča stranka meni, da je znak dovolj razlikovalen, saj je slogan "TEST IT" dovolj fantazijski, da bo v povprečnemu potrošniku vzbudil zanimanje, da bo raziskal, kaj naj poskusi. Če bi držala trditev tožene stranke, da mora ta besedna kombinacija ostati v prosti rabi, bi jo uporabljali tudi drugi proizvajalci, kar pa jo ne, zato naj se zaščiti v korist tožnika, ki je to prvi predlagal. Ker je slogan dovolj fantazijski, da se da zaščititi kot znamka, je upravičeno, da pripade le enemu nosilcu. Da bi bil prijavljeni znak premalo razlikovalen, bi bilo mogoče le, če bi se predlagalo zavarovanje v slovenščini "POSKUSITE", ker pa gre za angleški besedi, ki v povezavi s kakršnimikoli proizvodi nista v splošni rabi, pa je odveč bojazen, da bi bili drugi prikrajšani. Pri sloganu "TEST IT" ne gre za običajno sporočilo, ki bi ga povprečni potrošnik lahko povezal s katerimikoli proizvodi, saj ga niso zasledili nikjer. Zato ni pravilna trditev tožene stranke, da imajo reklamni slogani lahko razlikovalno moč le, če ni njihov primarni pomen zgolj pritegniti pozornost. Ker je primarni pomen sloganov, da pritegnejo pozornost, so slogani vedno bolj drzni in le malokdaj povezani s samimi proizvodi. Predlaga odpravo odločbe tožene stranke.

Tožena stranka v odgovoru na tožbo ponavlja navedbe iz izpodbijane odločbe, da prijavljeni znak kot slogan nima nobene razlikovalne sposobnosti, zato ga povprečni potrošnik ne bo dojel kot znak za razlikovanje v prijavi navedenega blaga, kar je osnovna funkcija znamke. Beseda TEST pomeni po Slovarju tujk poizkus ali preizkus na splošno. Slovenski potrošnik pa tudi zna povezati obe angleški besedi v razumljivo in pomensko določeno celoto. Slovenski potrošnik namreč dokaj dobro obvlada angleški jezik. Iz tega razloga bo razumel besede kot splošno povabilo, naj preizkusi blago, označeno s tem napisom. Taka besedna zveza pa ne more zadoščati za to, da pridobi minimalno sposobnost razlikovanja, ki bi omogočala, da se znak zavaruje kot znamka. Ostati mora v prosti uporabi za vse. Če bi bil znak prijavljen v kakšni drugi obliki s kakšnimi drugimi dodatnimi elementi, bi s tem pridobil vsaj minimalno razlikovalno sposobnost, kot je na primer že zavarovani znak tožeče stranke WEST TEST IT.

Zastopnik javnega interesa svoje udeležbe v tem postopku ni priglasil. Tožba ni utemeljena.

Po določbi 1. odstavka 17. člena ZIL (Uradni list RS, št. 13/92, 27/93, 34/97-odl. US in 75/97) se za blagovno oziroma storitveno znamko zavaruje znak, ki je v gospodarskem prometu namenjen razlikovanju blaga oziroma storitev iste ali podobne vrste. Po določbi 2. točke 1. odstavka 19. člena pa se kot znamka ne more zavarovati znak, ki ni primeren za razlikovanje blaga oziroma storitev v gospodarskem prometu.

Po presoji sodišča je tožena stranka glede na citirano določbo 2. točke 1. odstavka 19. člena ZIL odločila pravilno, ko je prijavo tožene stranke za znak "TEST IT" zavrnila. Za svojo odločitev je navedla tudi pravilne razloge.

Tudi po mnenju sodišča je znak "TEST IT" premalo razlikovalen in ni primeren za razlikovanje blaga v gospodarskem prometu. Blagovna znamka je vedno vezana na točno določene proizvode. Znak "TEST IT" tožeče stranke je ta prijavila za tobak, tobačne izdelke, zlasti cigarete - proizvode za kadilce, ki jih obsega razred 34. Sam znak tudi po mnenju sodišča daje vtis reklamnega slogana in je preveč splošen, da bi bil primeren za razlikovanje. Prijavljen je namreč v besedi z običajnimi črkami, sama vsebina znaka pa je pogosta kombinacija reklamnih sporočil, ter ga potrošnik ne bo povezal s tobačnimi proizvodi, za katere se prijavlja, ampak s kakršnokoli reklamno akcijo. Tožena stranka ima prav, ko meni, da mora izraz "TEST IT" kot pogosto uporabljen reklamni slogan ostati v prosti uporabi. Sodišče ne more slediti razlogu tožeče stranke, da se bo povprečni potrošnik ravno zaradi slogana poglobil v reklamo, da bo sploh videl kaj poskuša. Funkcija prijavljene znamke je namreč razlikovanje proizvodov enega gospodarskega subjekta od drugega z namenom, da ne bi prišlo do zmede na trgu glede kvalitete, izvora in drugih lastnosti blaga različnih proizvajalcev. Razlogi tožnika, kot jih navaja, pa so razlogi uspešne reklame, ki niso identični z zahtevami za zavarovanje znaka kot blagovne znamke.

Sodišče se tudi strinja z razlogom za zavrnitev zavarovanja, ki ga navaja tožena stranka, da beseda "TEST IT" slovenskemu potrošniku predstavlja sinonim za preizkus in je kot vabilo k preizkusu splošno prisotna v gospodarskem in vsakdanjem življenju, ter iz tega razloga prijavljeni izraz ni primeren za razlikovanje.

Ker je sodišče presodilo, da je bil postopek pred izdajo izpodbijane odločbe pravilen, da je odločba pravilna in zakonita, je na podlagi 1. odstavka 59. člena Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 50/97 in 70/00), tožbo kot neutemeljeno zavrnilo.