Jedro

Pri udeležencu je prisotna duševna motnja, in sicer huda in kronična duševna bolezen - kronificirana paranoidna oblika shizofrenije, ki je zaradi opustitve jemanja zdravil v stanju akutnega poslabšanja. Zaradi navedene duševne motnje je udeleženčeva presoja realnosti in sposobnost obvladovati svoje ravnanje hudo motena, pri čemer udeleženec do svojega stanja nima uvida. Udeleženec bi brez odrejenega zdravljenja zaradi vpliva ugotovljene duševne motnje huje ogrozil zdravje drugih oseb ali njihovo življenje.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z uvodoma navedenim sklepom omejilo udeležencu pravico do prisotnosti pri izvajanju dokazov ter sklenilo, da se udeleženca zadrži na zdravljenju v oddelku pod posebnim nadzorom Univerzitetne psihiatrične klinike najdalj do 25. 8. 2023. 2. Zoper takšno odločitev se laično pritožuje udeleženec. Navaja, da so ga miličniki, ko je v senci počival, pil ter si nabiral moči, brez razloga nadlegovali. Po nedolžnem so ga že večkrat mučili, pretepali, sprejali s solzivcem in po nepotrebnem zadrževali za zapahi. Sedaj je v psihiatrični bolnišnici, kjer ne more delati nič koristnega. Meni, da bi bilo bolje, da ga dokončno ubijejo, kot da bi kdo od nedolžnih umrl. 3. Pritožba ni utemeljena.

4. Pritožbeno sodišče ocenjuje, da je prvo sodišče dejansko stanje pravilno in popolno ugotovilo. Pravilno je uporabilo materialno pravo ter svojo odločitev utemeljilo z obširnimi, jasnimi in razumnimi razlogi, ki jih pritožbeno sodišče sprejema kot pravilne.

5. V 39. členu Zakona o duševnem zdravju1 so določeni pogoji, ki morajo biti izpolnjeni za zdravljenje osebe na oddelku pod posebnim nadzorom brez njene privolitve in sicer: - če ogroža svoje življenje ali življenje drugih, ali če huje ogroža svoje zdravje ali zdravje drugih ali povzroča hudo premoženjsko škodo sebi ali drugim; - če je ogrožanje iz prejšnje alineje posledica duševne motnje, zaradi katere ima oseba hudo moteno presojo realnosti in sposobnost obvladovati svoje ravnanje; - in če navedenih vzrokov in ogrožanja iz prve in druge alineje ni mogoče odvrniti z drugimi oblikami pomoči. 6. Sodišče je na podlagi 43. člena ZDZdr postavilo izvedenko medicinske stroke kot strokovno pomočnico, saj je lahko le s pomočjo strokovnega znanja, s katerim samo ne razpolaga, ugotovilo, ali so izpolnjene predpostavke iz citiranega 39. člena ZDZdr.

7. Sodišče prve stopnje je na podlagi izvedeniškega mnenja ter lastne zaznave ob zaslišanju nasprotnega udeleženca ugotovilo, da je pri udeležencu prisotna duševna motnja, in sicer huda in kronična duševna bolezen - kronificirana paranoidna oblika shizofrenije, ki je zaradi opustitve jemanja zdravil v stanju akutnega poslabšanja. Zaradi navedene duševne motnje je udeleženčeva presoja realnosti in sposobnost obvladovati svoje ravnanje hudo motena, pri čemer udeleženec do svojega stanja nima uvida. Udeleženec bi brez odrejenega zdravljenja zaradi vpliva ugotovljene duševne motnje huje ogrozil zdravje drugih oseb ali njihovo življenje, kar je sodišče prve stopnje podrobno opisalo v 9. točki obrazložitve sklepa, prav tako pa bi povzročil tudi hudo škodo na svojem zdravju, saj zaradi opuščanja jemanja zdravil prihaja do nepovratnih sprememb v njegovih možganih ter kronifikacije bolezni in posledične invalidizacije udeleženca. Sodišče prve stopnje je tudi ugotovilo, da ogrožanja ni mogoče odvrniti z drugimi milejšimi oblikami zdravljenja, saj je udeleženec do svoje duševne bolezni in potrebe po zdravljenju nekritičen ter bi prostovoljno opustil zdravljenje. Sodišče prve stopnje je glede na navedeno pravilno zaključilo, da so izpolnjeni vsi potrebni zakonski pogoji iz prvega odstavka 39. člena ZDZdr za zdravljenje udeleženca v oddelku pod posebnim nadzorom psihiatrične bolnišnice. Sicer pa udeleženec v pritožbi konkretizirano ne izpodbija razlogov sodišča prve stopnje, ki utemeljujejo odločitev, da se nasprotnega udeleženca za obdobje šestih tednov zadrži na zaprtem oddelku psihiatrične bolnišnice.

8. Pritožbeno sodišče udeležencu še pojasnjuje, da ravno zaradi duševne bolezni lahko ogroža sebe oziroma druge, zaradi česar je nujno, da se ga zadrži na zdravljenju, tudi z namenom, da kdo od nedolžnih ne umre, kot to možnost sam navede v pritožbi.

9. Glede na navedeno je pritožbeno sodišče pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena Zakona o pravdnem postopku v zvezi z 42. členom Zakona o nepravdnem postopku).

1 V nadaljevanju ZDZdr.