Jedro

Sklep, s katerim je sodišče druge stopnje potrdilo sklep sodišča prve stopnje, da se zavrne ugovor prve in druge toženke o nepristojnosti sodišča Republike Slovenije in odločilo, da je za odločanje v zadevi pristojno sodišče Republike Slovenije, ni sklep, s katerim bi bil postopek pravnomočno končan. Zato revizija zoper tak sklep ni dovoljena, kar pomeni, da je ni mogoče niti dopustiti.

Izrek

Predlog se zavrže.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo ugovora prve in druge toženke o nepristojnosti sodišča Republike Slovenije (I. točka izreka) ter odločilo, da je za odločanje v zadevi pristojno sodišče Republike Slovenije.

2. Sodišče druge stopnje je pritožbo prve in druge toženke zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje. Odločilo je, da prva in druga toženka sami krijeta svoje stroške pritožbenega postopka.

3. Zoper sklep sodišča druge stopnje sta prva in druga toženka vložili predlog za dopustitev revizije glede vprašanj, (1) ali je drugostopenjsko (in prvostopenjsko) sodišče sprejelo pravilno materialnopravno stališče, da pri presoji ugovora pristojnosti ni potrebno ugotavljati resničnosti dejstev, ki jih je zatrjeval tožnik, četudi jih je tožena stranka obrazloženo prerekala; (2) ali je drugostopenjsko (in prvostopenjsko) sodišče sprejelo pravilno materialnopravno stališče, da je bila pristojnost slovenskih sodišč za toženki predvidljiva ter da se navedeno vprašanje presoja zgolj na podlagi navedb v tožbi ter ne na podlagi resničnih dejstev, ki jih mora ugotoviti sodišče; (3) ali je drugostopenjsko (in prvostopenjsko) sodišče sprejelo pravilno materialnopravno stališče pri razlagi Uredbe 1215/2012, ko je ugotovilo, da imajo zahtevki tožnika zoper vse tožence isto dejansko in pravno podlago oziroma, da so odvisni od istega vprašanja ter ali je izjema po 1. točki 8. člena Uredbe 1215/2012 v konkretnem primeru dopustna, četudi ne more priti do nezdružljivosti sodnih odločb v posledici ločenih postopkov; in (4) ali je pravilna odločitev drugostopenjskega (in prvostopenjskega) sodišča, da je ugovor toženk glede nepristojnosti slovenskih sodišč neutemeljen. Predlagata, naj Vrhovno sodišče revizijo dopusti ali predlog za dopustitev revizije obrazloženo zavrže (ker naj bi bila sodna praksa višjih sodišč glede vprašanja odločanja o pristojnosti sodišč neenotna – ob tem opozarjata na zadevo VSL I Cp 2108/2014).

4. Predlog ni dovoljen.

5. Uvodoma Vrhovno sodišče predlagateljicama pojasnjuje, da je njuno sklicevanje na zadevo VSL I Cp 2108/2014 neutemeljeno. V navedeni zadevi pritožba zoper sklep, da se zavrne ugovor neobstoja slovenske jurisdikcije prvega toženca, ni bila dovoljena, ker je šlo za spor majhne vrednosti (glej 1., 3., 4. in 5. točko obrazložitve zadeve VSL I Cp 2108/2014). V postopku v sporih majhne vrednosti je po izrecni določbi prvega odstavka 447. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) dovoljena posebna pritožba samo zoper sklep, s katerim je postopek končan. Gre za posebnost postopka v sporih majhne vrednosti.1 V obravnavanem primeru pa ne gre za spor majhne vrednosti, zato je bila pritožba zoper sklep sodišča prve stopnje pravilno dovoljena.

6. V poglavju ZPP, ki obravnava izredna pravna sredstva, natančneje revizijo, pa je v prvem odstavku 384. člena ZPP določeno, da stranke lahko vložijo revizijo tudi zoper sklep sodišča druge stopnje, s katerim je bil postopek pravnomočno končan. Vendar sklep, s katerim je sodišče druge stopnje potrdilo sklep sodišča prve stopnje, da se zavrne ugovor prve in druge toženke o nepristojnosti sodišča Republike Slovenije in odločilo, da je za odločanje v zadevi pristojno sodišče Republike Slovenije, ni sklep, s katerim bi bil postopek pravnomočno končan.2 Zato revizija zoper tak sklep ni dovoljena (prvi odstavek 384. člena ZPP), kar pomeni, da je ni mogoče niti dopustiti (drugi odstavek 367. člena ZPP). Glede na navedeno je Vrhovno sodišče ob smiselni uporabi 377. člena ZPP predlog za dopustitev revizije kot nedovoljen zavrglo.

7. Vrhovno sodišče je odločalo v senatu, navedenem v uvodu sklepa. Odločbo je sprejelo soglasno (sedmi odstavek 324. člena ZPP).

1 V sporih majhne vrednosti tudi ni revizije (osmi odstavek 458. člena ZPP). 2 Za sklep, s katerim je bil postopek pravnomočno končan, pa je šlo npr. v primeru, ko je bilo pravnomočno odločeno, da Okrožno sodišče v Ljubljani ni stvarno pristojno in je bila tožba zavržena (primerjaj zadevo II DoR 276/2020), in v primerih, ko je bilo pravnomočno odločeno, da sodišče Republike Slovenije ni pristojno za odločanje v zadevi in je predlagateljičin predlog zavrglo (primerjaj zadevi II DoR 249/2021 in II DoR 517/2022).