Jedro

Po prvem odstavku 7. člena ZPP morajo stranke navesti vsa dejstva, na katere opirajo svoje zahtevke (trditveno breme) in predlagati dokaze, s katerimi se ta dejstva dokazujejo (dokazno breme). Po 212. členu ZPP mora vsaka stranka navesti dejstva in predlagati dokaze na katere opira svoj zahtevek ali s katerim izpodbija navedbe in dokaze nasprotnika. Tožena stranka temu dokaznemu bremenu ni zadostila. Sodišče prve stopnje je tako utemeljeno zaključilo, da je nezakonita odpoved pogodbe o zaposlitvi zaradi neuspešno opravljenega poskusnega dela.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani del sodbe sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo ugotovilo nezakonitost odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz razloga neuspešno opravljenega poskusnega dela z dne 5. 2. 2018. Ugotovilo je, da tožnici delovno razmerje pri toženi stranki ni prenehalo in je trajalo do 6. 8. 2018 z vsemi pravicami in obveznostmi, ki izhajajo iz delovnega razmerja. Toženi stranki je naložilo, da je dolžna tožnico brez prekinitve prijaviti v zavarovanje za vpis v matično evidenco ZPIZ, ji obračunati bruto nadomestilo plače ter ji izplačati neto nadomestilo plače z zakonskimi zamudnim obrestmi od prvega naslednjega dne po zapadlosti posameznega mesečnega nadomestila plače v plačilo dalje do plačila, do dne 6. 8. 2018, v presežku pa zahtevek zavrnilo. Toženi stranki je naložilo, da je dolžna tožnici: - obračunati nadomestilo zaradi neizkoriščenega letnega dopusta za leti 2017 in 2018 v skupni višini 563,47 EUR bruto, nato pa tožnici izplačati neto znesek, skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od 7. 8. 2018 dalje; - obračunati regres za letni dopust za leto 2017 v bruto znesku 67,08 EUR, tožnici pa izplačati pripadajoči neto znesek, z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 1. 1. 2018 dalje do plačila; - obračunati regres za letni dopust za leto 2018 v bruto znesku 491,63 EUR, tožnici pa izplačati pripadajoči neto znesek, z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 2. 7. 2018 dalje do plačila, v presežku pa tožbeni zahtevek za plačilo zakonskih zamudnih obresti za dan 1. 7. 2018 zavrnilo.

Zavrnilo je tudi reintegracijski in reparacijski zahtevek in odločilo, da je tožena stranka dolžna tožnici povrniti stroške postopka v višini 688,39 EUR, v 8 dneh od prejema sodbe, v primeru zamude pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka paricijskega roka dalje do plačila. Zaradi nepristojnosti je zavrglo tožbo v delu, ki se nanaša na obračun in odvod ter plačilo davkov in prispevkov.

2. Tožena stranka vlaga pravočasno pritožbo zoper ugodilni del sodbe sodišča prve stopnje. Navaja, da v odgovoru na pritožbo ni posebej dokazovala zakonitosti redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi z zaslišanjem prič A.A. in B.B., ker je priči predlagala že tožnica sama, zato tožena stranka tega ni storila. Sodišče prve stopnje navedenih prič ni zaslišalo. Uveljavlja, da bi sodišče navedeni priči kot njena edina sodelavca moralo zaslišati. Pri tem pojasnjuje, da s pričo C.C. ni sodelovala ne v času trajanja zaposlitve tožnice, ne v času postopkov pred sodiščem prve stopnje. Nasprotuje e-sporočilu, ki ga je podala tožnici in meni, da tega sporočila in pozitivne ocene dela tožnice sodišče ne bi smelo upoštevati kot relevantno dejansko stanje. Za oceno poskusnega dela tožnice je bila odgovorna C.C., ki je podala izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi zaradi neuspešno opravljenega poskusnega dela in v njej tudi pojasnila konkretne razloge zakaj je bilo poskusno delo negativno ocenjeno. Nasprotuje pravni relevantnosti sporočila C.C., ki je poslala SMS sporočilo A.A., B.B. ter tožnici. Zatrjuje, da zakoniti zastopnik pri delu s tožnico in njeno nadrejeno C.C. v času trajanja zaposlitve in v postopkih pred sodiščem prve stopnje ni sodeloval in njenega dela sam ni mogel oceniti. Posledično tožena stranka ni mogla zatrjevati trditev C.C. v okviru svoje trditvene podlage in se je zato lahko poslužila samo tistih dejstev, s katerimi je ta utemeljila zakonitost redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi. Pri tem pojasnjuje, da je v postopkih pred sodiščem prve stopnje tožena stranka želela ohraniti dostojanstvo in tožnico brez oprejemljivih dokazov ni obsojala. Pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi tako, da v celoti zavrne tožbenih zahtevek.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijani del sodbe v mejah razlogov, ki so navedeni v pritožbi, pri tem pa na podlagi drugega odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 26/99 in nasl. - ZPP) po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 1., 2., 3., 6., 7. in 11. točke, razen glede obstoja in pravilnosti pooblastila za postopek pred sodiščem prve stopnje, ter 12. in 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP in na pravilno uporabo materialnega prava. Pri tem preizkusu je ugotovilo, da sodišče prve stopnje ni storilo bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti. Dejansko stanje je glede odločilnih dejstev pravilno in popolno ugotovljeno, sprejeta odločitev pa je tudi materialnopravno pravilna. Pritožbeno sodišče se strinja z dejanskimi ugotovitvami in pravnimi zaključki sodišča prve stopnje.

5. Sodišče prve stopnje ni kršilo določbe pravdnega postopka zaradi neizvedbe zaslišanja prič A.A. in B.B., ki jih je predlagala tožnica. Dokazne predloge je utemeljeno zavrnilo in zato navedlo dopustne razloge, prav tako zaradi neizvedbe navedenih dokazov dejansko stanje ni ostalo nepopolno ali zmotno ugotovljeno. Sodišče je dolžno izvesti tiste dokaze, ki so pomembni za odločitev v konkretni zadevi (213. člen ZPP). Sodišče dokazne predloge strank pretehta in predlagane dokaze, če se nanašajo na dejstva, ki so v sporu pravno relevantna, izvede, ni pa dolžno slediti dokaznim predlogom strank, če naj bi se z njimi ugotavljalo dejstvo, ki po pravni presoji sodišča ni relevantno, ali če gre za dokaz, ki je popolnoma neprimeren za ugotovitev nekega dejstva, prepozen, pavšalen ali nesubstanciran, oziroma če oceni, da izvedba predlaganega dokaza na odločitev sodišča ne bi mogla vplivati. Sodišče prve stopnje je tako izvedlo dokaze, pomembne za ugotavljanje relevantnih dejstev, ter utemeljeno zavrnilo tiste, katerih izvedba ne bi prispevala k razjasnitvi dejanskega stanja glede vseh odločilnih dejstev, ker so ta pravilno in popolno ugotovljena. To, da je tožnica predlagala dokaz zaslišanja prič A.A. in B.B., ni opravičljiv razlog, da zaslišanja teh prič ni predlagala tožena stranka, kajti vsaka stranka mora za dejstva, ki so ji v korist, predlagati dokaze, čeprav gre za iste, kot jih je predlagala nasprotna stranka (prvi odstavek 7. člena in 212. člen ZPP). Tožena stranka namreč navedenih prič ni predlagala kot dokaz za zaslišanje. Pritožbene navedbe v smeri, da bi moralo sodišče prve stopnje v okviru oprave materialno procesnega vodstva poskrbeti, da bi se navedla odločilna dejstva, so neutemeljene. Materialno procesno vodstvo je potrebno, če stranka ne navede odločilnih dejstev ali podan nepopolne navedbe o pomembnih dejstvih (285. člen ZPP), v obravnavanem primeru pa ne gre za tak primer.

6. Tožena stranka je dne 5. 2. 2018 tožnici redno odpovedala pogodbo o zaposlitvi, zaradi neuspešno opravljenega poskusnega dela. Sodišče prve stopnje je v zvezi z utemeljenostjo podane redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi pravilno in popolno ugotovilo vsa pravno odločilna dejstva. Ta pa so naslednja: - da je tožena stranka dne 6. 11. 2017 s tožečo stranko sklenila pogodbo o zaposlitvi za določen čas devetih mesecev, s poskusnim delom treh mesecev, za pripravo in izvedbo koordinatorskega in programskega radijskega dela, ki je projektno organizirano in potrebno v času uvajanja novih sodelavcev in radijskega izobraževanja od 6. 11. 2017 do 6. 8. 2018; - da je pogodbo o zaposlitvi s tožnico na strani tožene stranke sklenila C.C., takrat v. d. direktorice tožene stranke, ki je tudi spremljala in nadzirala poskusno delo tožnice; - da je C.C. s tožnico pred januarjem 2018 komunicirala ustno, ker je bila prisotna v pisarni in ji je sproti dodeljevala naloge, v mesecu januarju 2018 pa na radiu ni bila prisotna toliko kot prej, saj se je s 1. 1. 2018 redno zaposlila drugje in je med njima komunikacija potekala le preko elektronske pošte; - da je C.C., v. d. direktorica, dne 12. 1. 2018 tožnici, A.A. in B.B. (ki so bili takrat edini redno zaposleni na radiu) poslala SMS sporočilo z vsebino: "Po treh mesecih zaključujemo vse pogodbe o zaposlitvi, ker je D. napovedalo tožbo proti E., če ne izpraznimo prostorov ali prevzamemo stroške prostorov za celi sektor. Na MOM uradu F. se bo skušalo dogovoriti, da prevzamejo del stroškov, v vsakem primeru pa bo Zavod E. izpostavljen finančnim obremenitvam, ki ne dopuščajo izvajanja zaposlitev."; - da sta A.A. in B.B. imela sklenjeni pogodbi o zaposlitvi za 3 mesece, ki sta jima potekli 31. 1. 2018; - da je bila ena od tem uredniškega sestanka z dne 30. 1. 2018, na katerem v. d. direktorica ni bila prisotna, tudi evalvacija dela tožnice; tožnica je na sestanku v uredništvu predstavila poročilo svojega dela za mesec januar, vsem dostavila tudi pisno poročilo, uredništvo pa je njeno delo in njen prispevek k vzdušju ocenilo izrazito pozitivno (A 3); - da je bila tožnici dne 5. 2. 2018 podana odpoved pogodbe o zaposlitvi zaradi neuspešnega poskusnega dela; - da iz obrazložitve odpovedi pogodbe o zaposlitvi zaradi neuspešno opravljenega poskusnega dela izhaja: da sta se stranki dogovorili za poskusno delo v trajanju treh mesecev; da je tožnico pri poskusnem delu spremljala in nadzirala v. d. direktorica delodajalca kot predstavnik delodajalca in kot vodja projekta, ki ga je tožnica izvajala; da je v. d. direktorica pri spremljanju poskusnega dela zaznala težave tožnice pri delu in sicer slabo razgledanost in nepoznavanje delovanja medijev, da je izkazala prešibko znanje slovenskega jezika, da je predane naloge izvajala nedosledno in le deloma, da ni upoštevala rokov za izvedbo posameznih nalog in navajala napačne in neresnične podatke o prisotnosti na delovnem mestu; - da je bil G.G. novi zakoniti zastopnik toženke (od 9. 3. 2018), ki je na radio prišel v sredi januarja 2018 in bil v času poskusnega dela tožnice njen sodelavec, vendar je bil na radiu običajno prisoten le enkrat na teden, s tožnico pa ni sodeloval in sam njenega dela ni mogel oceniti.

7. Glede na navedene dejanske ugotovitve je sodišče prve stopnje zaključilo, da tožena stranka ni uspela dokazati, da tožnica poskusnega dela ni uspešno opravila in da je bil podan odpovedni razlog, zaradi katerega je toženka redno odpovedala pogodbo o zaposlitvi tožnici. Ugotovilo je, da tožena stranka ni prerekala trditev tožnice o tem, da je bil pravi razlog odpovedi pogodbe o zaposlitvi slabo finančno stanje toženke, kar izhaja iz SMS sporočila v. d. direktorice z dne 12. 1. 2018 (A 4). Pravilen je zaključek sodišča prve stopnje, da tožena stranka ni zadostila dokaznemu bremenu in ni navedla konkretnih okoliščin, da so očitki v podani odpovedi pogodbe o zaposlitvi utemeljeni. Prav tako ni navajala nobenih dejstev in predlagane dokaze o tem, kako naj bi potekalo poskusno delo tožnice, ali so bile še druge osebe vključene v spremljanje poskusnega dela, kako je v. d. direktorica poskusno delo tožnice spremljala in jo nadzirala. Tožena stranka do zaključka prvega naroka za glavno obravnavo navedenih dejstev ni zatrjevala. Tako je pravilen zaključek sodišča prve stopnje, da z zaslišanjem priče C.C. tožena stranka ne more nadomestiti manjkajočih trditev v odgovoru na tožbo in do konca prvega naroka za glavno obravnavo. Po prvem odstavku 7. člena ZPP morajo stranke navesti vsa dejstva, na katere opirajo svoje zahtevke (trditveno breme) in predlagati dokaze, s katerimi se ta dejstva dokazujejo (dokazno breme). Po 212. členu ZPP mora vsaka stranka navesti dejstva in predlagati dokaze na katere opira svoj zahtevek ali s katerim izpodbija navedbe in dokaze nasprotnika. Tožena stranka temu dokaznemu bremenu ni zadostila. Sodišče prve stopnje je tako utemeljeno zaključilo, da je nezakonita odpoved pogodbe o zaposlitvi zaradi neuspešno opravljenega poskusnega dela in da je toženka dolžna tožnico za obdobje od prenehanja delovnega razmerja do 6. 8. 2018, to je do poteka časa za katerega je bila sklenjena pogodba o zaposlitvi, prijaviti v zavarovanje ZPIZ v matično evidenco pri ZPIZ in ji za isto obdobje obračunati mesečna nadomestila plače skladno s sedmim odstavkom 137. člena Zakona o delovnih razmerjih (Ur. l. RS, št. 21/2013 in nadalj. - ZDR-1).

8. Odločitev sodišča prve stopnje v delu, ki se nanaša na plačilo nadomestila za neizkoriščen letni dopust za leti 2017 in 2018, regres za letni dopust za leti 2017 in 2018 tožena stranka v pritožbi izrecno ne izpodbija in ne podaja nobenih konkretnih trditev, zato je pritožbeno sodišče opravilo uradni preizkus odločitve in ugotavlja, da procesne kršitve niso podane, materialno pravo pa je bilo pravilno uporabljeno.

9. Pritožbeno sodišče na ostale pritožbene navedbe tožene stranke ne odgovarja, ker za odločitev utemeljenosti njene pritožbe niso odločilnega pomena (prvi odstavek 360. člena ZPP).

10. Ker niso bili podani s pritožbo uveljavljeni razlogi in ne razlogi, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti, je pritožbeno sodišče pritožbo tožene stranke zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijani del sodbe sodišča prve stopnje (353. člen ZPP).