Jedro

Četudi je bila z zahtevo za denacionalizacijo zahtevana vrnitev le dela te nepremičnine v naravi, je bila v skladu z določilom 88. člena ZDen celotna parcela 1452/1 k.o. P. izvzeta iz pravnega prometa (res extra commercium), pravni promet s to nepremičnino pa je bil ustavljen. Ker je sodišče prve stopnje ugotovilo, da v času sklenitve kupoprodajne pogodbe denacionalizacijski postopek za nepremičnino parc. št. 1452/1 k.o P., za katero sta pravdni stranki ustanovili služnost, še ni bil zaključen, je tudi utemeljeno zaključilo, da je zaradi ničnega določila 6. člena pogodbe zahtevek pod 1. točko izreka neutemeljen.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Vsaka stranka krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek tožeče stranke, s katerim je od tožene stranke na podlagi kupoprodajne pogodbe z dne 21.7.2000 zahtevala izstavitev zemljiškoknjižnega dovolila za vknjižbo služnostne pravice hoje in vožnje po parc. št. 1452/72, 1452/45, 1557/7, 1452/52, 1556, 1392, vse k.o. P., služnostno pravico dostopa do stavbe stoječe na parceli 1453/1 k.o. P. po delu parcele 1452/72 in služnostno pravico parkiranja po delu parcele št. 1452/72 k.o. P., kot izhaja iz izvedenskega mnenja izvedenca mag. J. C., ki je sestavni del sodbe (1. točka zahtevka). Prav tako je zavrnilo tožbeni zahtevek tožeče stranke v 2. točki, s katerim je tožeča stranka od tožene stranke na podlagi kupoprodajne pogodbe z dne 23.6.2005 zahtevala izstavitev zemljiškoknjižnega dovolila za vknjižbo služnostne pravice hoje in vožnje po parcelah 1452/72, 1452/45, 1557/7, 1452/52, 1556, 1392 vse k.o. P., kot izhaja iz izvedenskega mnenja izvedenca mag. J. C., ki je sestavni del sodbe. Odločilo je še, da je tožeča stranka dolžna toženi stranki povrniti pravdne stroške v znesku 686,49 EUR v roku 15 dni, po preteku paricijskega roka pa skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi, pod izvršbo.

Proti sodbi se pritožuje tožeča stranka iz vseh zakonsko določenih pritožbenih razlogov. Pritožbenemu sodišču predlaga, da izpodbijano sodbo spremeni tako, da tožbenemu zahtevku ugodi. Na ničnost pogodbe se ni sklicevala nobena pravdna stranka in v zvezi s tem sodišču niso bili predloženi nobeni dokazi. Sodišče je očitno že po zaključeni glavni obravnavi samo pridobilo zgodovinski zemljiškoknjižni izpisek (C2), ki v postopku ni bil obravnavan. Na podlagi tega izpiska je sodišče ugotovilo, da je bila predmet postopka denacionalizacije tudi parcela št. 1452/1 k.o. P., pri kateri je bila zaznamovana prepoved razpolaganja in obremenjevanja navedene nepremičnine. Postopek denacionalizacije je bil zaključen s sodno poravnavo in predlagan izbris zaznambe prepovedi odsvojitve in obremenitve. ZPP ne dopušča možnosti, da bi sodišče samo zbiralo dokaze. To velja tudi za ugotavljanje ničnosti, na katero sodišče pazi po uradni dolžnosti. S tem je sodišče zagrešilo bistveno kršitev določb pravdnega postopka. V zvezi z ničnostjo zavezovalnega pravnega posla za ustanovitev stvarne služnosti v spisu ni nikakršne trditvene podlage, sodišče pa tudi ni opravilo vpogleda v spis Nd 30/94, da bi ugotovilo, za kateri del parcele št. 1452/1 k.o. P. je tekel denacionalizacijski postopek. Glede na to, da del parcele 1452/1 k.o. P. sploh ni bil predmet denacionalizacije, sodišče pa ni pridobilo podatka, kateri del je bil to, je sodišče nepopolno ugotovilo dejansko stanje. Da bi sodišče lahko ugotovilo ničnost zavezovalnega pravnega posla, bi moralo vpogledati celoten spis Dn. št. 30/94, ki pa ni bil del procesnega gradiva (kot tudi ne zemljiškoknjižni izpisek). Vsekakor pa bi moralo sodišče najmanj vpogledati v zahtevo za denacionalizacijo, česar tudi ni storilo. Sodišče je tudi napačno razlagalo pomen zaznambe prepovedi odtujitve in obremenitve na celi parceli št. 1452/1. Ta zaznamba ni identična s prepovedjo razpolaganja, ki jo določa 88. člen ZDen. Na prepoved odtujitve in obremenitve, ki je vpisana v zemljiški knjigi, sodišče ne pazi po uradni dolžnosti. Ker sodišče ni pravilno ugotovilo, na kateri del parcele se je denacionalizacijski postopek nanašal, je napačno uporabilo materialno pravo, s tem, ko je ugotovilo ničnost pogodbenega določila 6. člena v pogodbi z dne 21.7.2000. V drugi pogodbi o prodaji nepremičnine z dne 23.6.2005 sta v 16. členu pravdni stranki dogovorili dostop in dovoz do objekta, ki je predmet te pogodbe po obstoječi poti. Sodišče je besedilo 16. člena ocenilo za nezadostno, ker ne vsebuje nobenih podatkov glede gospodujočega in služečega zemljišča. Vendar o tem ni nobenega dvoma, zato je predmet pogodbe določljiv. Tožena stranka sploh ni prerekala tožbenih trditev, ki zadevajo istovetnost služeče in gospodujoče nepremičnine, nasprotno, v predzadnjem odstavku odgovora na tožbo je navedla, da se je zavezala tožeči stranki zgolj omogočiti dostop preko parc. št. 1452/1, zdaj 1452/72 k.o. P. Zato sodišče ni imelo podlage za ugotovitev, da pogodbeni predmet ni določen. Vsebina zavezovalnega pravnega posla tako ni bila sporna. Zemljiškoknjižna oznaka nepremičnin je potrebna za razpolagalni del pravnega posla, za zavezovalni del pravnega posla pa zadošča, da je predmet določljiv.

Tožena stranka je v odgovoru na pritožbo predlagala zavrnitev pritožbe tožeče stranke in potrditev sodbe sodišča prve stopnje.

Pritožba ni utemeljena.

Na ničnost pogodbe ali pogodbenega določila v skladu z 92. členom OZ(1) pazi sodišče po uradni dolžnosti, nanjo pa se lahko sklicuje vsaka zainteresirana oseba. Zato pritožbeni očitek, da se na ničnost ni sklicevala nobena izmed pravdnih strank, ni utemeljen.

Ne drži pritožbeni očitek, da je sodišče prve stopnje le na podlagi zgodovinskega zemljiškoknjižnega izpiska ugotovilo, da je bila predmet denacionalizacijskega postopka tudi parcela 1452/1 k.o. P. Sodišče prve stopnje je to dejstvo ugotovilo na podlagi 5. člena kupoprodajne pogodbe z dne 21.7.2000, v katerem sta pravdni stranki jasno navedli, da je bil za del parcele št. 1452/1 k.o. P. vložen denacionalizacijski zahtevek. Pogodba z dne 21.7.2000 je bila del procesnega gradiva, ki ga je ponudila tožeča stranka. Zgodovinski zemljiškoknjižni izpisek (C2), ki ga je pribavilo sodišče prve stopnje tako le dodatno potrjuje ugotovitev sodišča o teku denacionalizacijskega postopka na tej nepremičnini.

V skladu z razpravnim načelom morajo stranke navesti vsa dejstva, na katera opirajo svoje zahtevke in predlagati dokaze, s katerimi se ta dejstva dokazujejo. Kljub temu pa pritožbeni očitek, da sodišče po ZPP nima možnosti, da bi samo zbiralo dokaze, ni utemeljen. Kot določa 2. odstavek 7. člena ZPP sme sodišče ugotoviti dejstva, ki jih stranke niso navajale, in izvajati dokaze, ki jih stranke niso predlagale, če iz obravnavanja in dokazovanja izhaja, da imajo namen razpolagati z zahtevki, s katerimi ne morejo razpolagati. Na ničnost je bilo prvostopenjsko dolžno paziti po uradni dolžnosti. Glede na to, da je pogodbeno določilo 6. člena pogodbe iz leta 2000 v nasprotju s kogentnim zakonskim določilom 88. člena ZDen(2), kar je ugotovilo na podlagi 5. člena pogodbe, je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo njegovo ničnost. Z vpogledom v zemljiškoknjižni izpisek, ki je potrdil dejstvo obstoja denacionalizacijskega postopka nad nepremičnino 1452/1 k.o. P., ki ga je sodišče prve stopnje pribavilo naknadno, pa strankam ni bila odvzeta možnost izjaviti se o tem dejstvu, saj sta bili obe stranki z vsebino pogodbe, torej tudi s 5. členom, seznanjeni. Tako pritožbeni očitek o bistveni kršitvi določb pravnega postopka ni utemeljen.

Prav tako ni utemeljen pritožbeni očitek, da je sodišče prve stopnje nepopolno ugotovilo dejansko stanje, ker ni ugotovilo, kateri del parcele je bil predmet denacionalizacije. Nepremičnina je prostorsko odmerjen del zemeljske površine, skupaj z vsemi sestavinami (18. člen SPZ(3)), kar pomeni, da je pojem nepremičnine enak pojmu zemljišča oziroma zemljiškoknjižne parcele. Parcela 1452/1 k.o. P. predstavlja celoto. Četudi je bila z zahtevo za denacionalizacijo zahtevana vrnitev le dela te nepremičnine v naravi, je bila v skladu z določilom 88. člena ZDen celotna parcela 1452/1 k.o. P. izvzeta iz pravnega prometa (res extra commercium), pravni promet s to nepremičnino pa je bil ustavljen. Z dnem uveljavitve ZDen namreč ni dopustno nobeno razpolaganje z nepremičninami, glede katerih po določbah ZDen obstaja dolžnost vrnitve. Pravni posli in enostranske izjave volje, ki so s tem v nasprotju, so nični (1. in 2. odstavek 88. člena Zden). Ker je sodišče prve stopnje ugotovilo, da v času sklenitve kupoprodajne pogodbe denacionalizacijski postopek za nepremičnino parc. št. 1452/1 k.o P., za katero sta pravdni stranki ustanovili služnost po 6. členu pogodbe z dne 21.7.2000, še ni bil zaključen, (kar izhaja iz zemljiškoknjižnega izpiska (C2)), je tudi utemeljeno zaključilo, da je zaradi ničnega določila 6. člena pogodbe zahtevek pod 1. točko izreka neutemeljen. Zato ga je pravilno zavrnilo.

Ker zemljiškoknjižna parcela 1452/1 k.o. P. predstavlja celoto, pritožbeni očitki, da bi sodišče prve stopnje zaradi ugotovitve, kateri del te nepremičnine je bil v denacionalizacijskem postopku, moralo vpogledati v denacionalizacijski spis Nd 30/94 in v zahtevo za denacionalizacijo, niso utemeljeni. Sporna parcela 1452/1 k.o. P. namreč ni bila razdeljena. Prav tako pritožnik neutemeljeno opozarja, da na zaznambo prepovedi razpolaganja sodišče prve stopnje ne pazi po uradni dolžnosti. Razlog zavrnitve 1. točke tožnikovega zahtevka je v nedopustnosti pravnega razpolaganja z nepremičnino, ki je bila na podlagi 88. člena ZDen začasno, do dokončanja denacionalizacijskega postopka, izvzeta iz pravnega prometa.

Po pogodbi z dne 23.6.2005 je tožeča stranka kupila del objekta stoječega na parc. št. 1467/16, vpisanega v vl. št. 455 k.o. P. S 16. členom pogodbe iz leta 2005 je bilo dogovorjeno, da bo tožena stranka tožeči stranki omogočila dostop in dovoz do objekta, ki je predmet pogodbe, po obstoječi poti.

Pritožbeni očitek, da tožena stranka ni prerekala istovetnosti služeče in gospodujoče nepremičnine po pogodbi, ni utemeljen. V prvi pripravljalni vlogi je tožena stranka izrecno navedla, da potek poti po nobeni izmed pogodb ni bil jasno predviden, prav tako se je v pripravljalni vlogi z dne 17.8.2010 izrecno sklicevala na pomanjkljivost 16. člena pogodbe, ki ne vsebuje bistvenih elementov, ki jih mora vsebovati pogodba o ustanovitvi stvarne služnosti. Zaradi tega se je tožena stranka izrecno sklicevala na ničnost pogodbe, podrejeno pa, da je iz besedila mogoče sklepati kvečjemu na prekarij, ne pa na ustanovitev stvarne služnosti. Tako pritožbeni očitek tožeče stranke, da ni podan dvom o določljivosti predmeta pogodbe, ne drži. Ob ugovoru ničnosti in nedoločenosti ter neustreznosti 16. člena pogodbe, ki jih je zatrjevala tožena stranka, pritožbeni očitek, da vsebina zavezovalnega pravnega posla med pravdnima strankama ni sporna, ni utemeljen.

Glede na to, da iz 16. člena pogodbe iz leta 2005, kot je pravilno ugotovilo sodišče prve stopnje, niso razvidni podatki glede gospodujočega in služečega zemljišča, je sodišče prve stopnje na podlagi določila 215. člena SPZ, ki določa, da mora pogodba o ustanovitvi služnosti vsebovati med drugim zemljiškoknjižno oznako gospodujoče in služeče nepremičnine in natančen opis služnosti, pravilno ugotovilo, da pogodba iz leta 2005 ne predstavlja veljavnega zavezovalnega pravnega posla za ustanovitev stvarne služnosti. Zato je tožbeni zahtevek tožeče stranke (2. točka ) utemeljeno zavrnilo.

Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo dejansko stanje in pravilno uporabilo materialno pravo. Ker niso podani razlogi, iz katerih se sodba izpodbija, kot tudi ne razlogi, na katere mora pritožbeno sodišče paziti po uradni dolžnosti, se pritožba zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje (353. člen ZPP(4)).

Ker pritožnik s pritožbo ni uspel, odgovor tožene stranke pa ni pripomogel k hitrejši zadeve in v skladu z določilom 1. odstavka 155. člena ZPP ni bil potreben, vsaka stranka krije svoje pritožbene stroške (2. odstavek 154. člena ZPP v zvezi z določilom 1. odstavka 165. člena ZPP).

(1)Obligacijski zakonik: Ur. l. RS, št. 97-4826/2007 – UPB1, stran 13125

(2)Zakon o denacionalizaciji: Ur. l. RS/I, št. 27-1094/1991, stran 1093

(3)Stvarnopravni zakonik: Ur. l. RS, št. 87-4360/2002, stran 9559

(4)Zakon o pravdnem postopku: Ur. l. RS, št. 73-3965/2007 – UPB3, stran 10425 in 45-1983/2008, stran 5008