Jedro

Tožnica je predmetno tožbo, s katero je toženka zavrnila prošnjo za dodelitev BPP v obliki in obsegu pravnega svetovanja in zastopanja za sestavo in vložitev dodatnih pripravljalnih vlog ter za zastopanje pred sodiščem v upravnem sporu I U 1300/2019, oddala priporočeno na pošto dne 6. 2. 2019, torej po tem, ko je bil upravni spor, v zvezi s katerim je prosila za dodelitev BPP, že pravnomočno končan. S tem je tožničina potreba za pridobitev BPP prenehala, posledično pa je odpadel tudi njen pravni interes za upravni spor v zvezi z dodelitvijo te BPP.

Izrek

I. Tožba se zavrže. II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano odločbo je toženka odločila, da se prošnja tožnice za dodelitev brezplačne pravne pomoči (v nadaljevanju BPP) v obliki in obsegu pravnega svetovanja in zastopanja za sestavo in vložitev dodatnih pripravljalnih vlog ter za zastopanje pred sodiščem v upravnem sporu, ki se pred Upravnim sodiščem RS vodi pod opr. št. I U 1300/2019, zavrne.

2. Iz obrazložitve izpodbijane odločbe izhaja, da je toženka na podlagi vpogleda v U vpisnik sodišča ter sodni spis, ki se pri Upravnem sodišču RS vodi pod opr. št. I U 1300/2019, ugotovila, da tožnica zaproša za dodelitev BPP v upravnem sporu, v katerem s tožbo izpodbija odločbo Okrožnega sodišča v Ljubljani opr. št. Bpp 814/2016 z dne 18. 6. 2019, s katero je Okrožno sodišče v Ljubljani razrešilo odvetnika A.A. in odločilo, da tožnici dodeljena izredna BPP, ki ji je bila dodeljena z odločbo št. Bpp 814/2016 z dne 21. 4. 2016 in dopolnilno odločbo št. Bpp 814/2016 z dne 22. 3. 2018, v zvezi z odločbami o razrešitvi in postavitvi drugega odvetnika z dne 30. 11. 2016, 6. 10. 2017 in 24. 8. 2018, preneha in se šteje, da ji BPP ni bila odobrena. V nadaljevanju toženka navaja, da je na podlagi vpogleda v sodni spis in iz spisa pridobljene dokumentacije ugotovila, da je tožnica zoper odločbo Bpp 814/2016 z dne 18. 6. 2019 vložila tožbo, v kateri je obsežno navedla razloge, zaradi katerih se z odločbo ne strinja. Tožnica je že vloženo tožbo dopolnila tudi s predlogom za zaslišanje prič, istočasno pa vložila tudi prošnjo za dodelitev BPP, ki pa je bila nepopolna. Pred dopolnitvijo prošnje za dodelitev BPP je tožnica vložila novo pripravljalno vlogo, v kateri je ponovila že dan predlog za zaslišanje prič. Na podlagi navedenega je toženka zaključila, da skladno z 20. in 52. členom Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) in glede na dejstvo, da tožnica v prošnji za dodelitev BPP ni podala niti laičnih navedb, da ob vložitvi tožbe določenih dejstev in dokazov ni mogla predložiti oziroma navesti, sodišče dodatnih prosilkinih vlog, tudi skladno z že sprejeto sodno prakso1, ne bi moglo upoštevati, saj tožnica po poteku roka za vložitev tožbe novih dejstev in dokazov ne more uspešno uveljavljati v postopku upravnega spora. Ker tožnica z dodatnimi pripravljalnimi vlogami nima verjetnega izgleda za uspeh, saj le-te ne bi mogle vplivati na končno odločitev sodišča v upravnem sporu, toženka ugotavlja, da tožnica ne izpolnjuje objektivnega pogoja za dodelitev BPP za pravno svetovanje in zastopanje za sestavo in vložitev dodatnih pripravljalnih vlog. Ker mora prosilec za dodelitev BPP izpolnjevati tako finančni kot objektivni pogoj po ZBPP, toženka ugotavlja, da je treba prošnjo tožnice na podlagi prvega odstavka 24. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP) v zvezi z določbo drugega odstavka 37. člena ZBPP zavrniti kot neutemeljeno že iz razloga, ker tožnica ne izpolnjuje objektivnega pogoja za dodelitev BPP.

3. Tožnica se z izpodbijano odločbo ne strinja in dodaja, da si Služba za BPP Okrožnega sodišča v Ljubljani že nekaj mesecev prizadeva, da tožnica ne bi prejemala BPP v zadevah, ki so pomembne za njen ekonomski in socialni položaj, kjer v razumnih zadevah prosi za pravno pomoč kot prejemnica denarne socialne pomoči. Odločitvam omenjene službe prikimava tudi toženka, sicer bi bila tožnici dodeljena BPP. Če bi si toženka res prizadevala za ugotavljanje razlogov za razrešitev odvetnika, bi izvedla potrebne dokaze, ki bi prispevali k razjasnitvi zadeve, in ne bi zavlačevala z odločitvami v iskanju pomanjkanja očitne pravne nepoučenosti tožnice. V nadaljevanju tožbe tožnica opisuje razloge, zaradi katerih se ne strinja z odločbo Okrožnega sodišča v Ljubljani št. Bpp 814/2016. Sklicuje se na sodbo Upravnega sodišča RS opr. št. I U 1229/2019 z dne 29. 8. 2019, s katero je sodišče njeni tožbi ugodilo in zadevo vrnilo v ponovno odločanje, Služba za BPP Okrožnega sodišča v Ljubljani pa o zadevi še vedno ni odločila. Tožnica predlaga, da sodišče tožbi ugodi, izpodbijano odločbo razveljavi ter tožnici dodeli BPP v obsegu, ki ga je zahtevala, toženki pa naloži povrnitev stroškov postopka.

4. Toženka na tožbo ni odgovorila, je pa poslala upravni spis.

5. Tožba ni dovoljena.

6. Po prvem odstavku 2. člena ZUS-1 sodišče v upravnem sporu odloča le o zakonitosti dokončnih upravnih aktov, s katerimi se posega v tožnikov pravni položaj, o zakonitosti drugih aktov pa le, če tako določa zakon. Vsakdo, ki zahteva sodno varstvo svojih pravic in pravnih interesov s tožbo v upravnem sporu, mora za to izkazati pravni interes. Ta interes se odraža tako, da bi morebitna ugoditev tožbi za tožnika pomenila izboljšanje pravnega položaja, ki ga brez tega ne bi mogel doseči. Pravni interes mora obstajati ves čas postopka, na njegov obstoj pa je sodišče dolžno paziti po uradni dolžnosti (6. točka prvega odstavka in drugi odstavek 36. člena ZUS-1).

7. Kot izhaja iz izpodbijane odločbe, je toženka zavrnila tožničino prošnjo v obliki in obsegu pravnega svetovanja ter zastopanja za sestavo in vložitev dodatnih pripravljalnih vlog ter za zastopanje pred sodiščem v upravnem sporu, ki se pred Upravnim sodiščem RS vodi pod opr. št. I U 1300/2019, v katerem je bila izpodbijana odločba Okrožnega sodišča RS v Ljubljani št. Bpp 814/2016 z dne 18. 6. 2019. Iz podatkov vpisnika tukajšnjega sodišča izhaja, da je tožnica tožbo zoper navedeno odločbo vložila sama, dne 6. 8. 2019. V zadevi I U 1300/2019 pa je že bilo odločeno, in sicer je bila dne 1. 10. 2019 izdana sodba, s katero je sodišče tožbo zavrnilo. Zoper to sodbo ni bila dovoljena pritožba (prvi odstavek 73. člena ZUS-1), zato je bil z njo upravni spor pravnomočno končan.

8. Tožnica je predmetno tožbo, s katero je toženka zavrnila prošnjo za dodelitev BPP v obliki in obsegu pravnega svetovanja in zastopanja za sestavo in vložitev dodatnih pripravljalnih vlog ter za zastopanje pred sodiščem v upravnem sporu I U 1300/2019, oddala priporočeno na pošto dne 6. 2. 2019, torej po tem, ko je bil upravni spor, v zvezi s katerim je prosila za dodelitev BPP, že pravnomočno končan. S tem je tožničina potreba za pridobitev BPP prenehala, posledično pa je odpadel tudi njen pravni interes za upravni spor v zvezi z dodelitvijo te BPP. Tudi če bi v tem sporu uspela, bi se namreč odločitev nanašala na dodelitev BPP v zadevi, ki je že pravnomočno končana, torej tožnica ne bi mogla v ničemer več izboljšati svojega pravnega položaja.

9. Iz navedenih razlogov je moralo sodišče tožbo v skladu s prej navedeno 6. točko prvega odstavka 36. člena ZUS-1 brez vsebinske obravnave zavreči. 10. Odločitev o stroških postopka temelji na četrtem odstavku 25. člena ZUS-1, ki med drugim določa, da, če sodišče tožbo zavrže, vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

11. Sodišče je v zadevi odločilo v senatu na podlagi tretjega odstavka 36. člena ZUS-1, in sicer zunaj naroka, saj se je zadeva zaključila v postopku predhodnega preizkusa tožbe.

1 Npr. UPRS sodba I U 1732/2011 z dne 20. 10. 2011 in VSRS sodba I Up 168/2019 z dne 9. 10. 2019.