Jedro

Naročnik je odgovoren za uporabo telefona, ki ga uporablja, in plačilo telefonskih storitev, opravljenih s tem telefonom, zato je dokazno breme za dokazovanje morebitnih zlorab na njegovi strani.

Izrek

Pritožba se zavrne kot neutemeljena in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo odločilo, da ostane sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani z dne 4.7.1996, opr. št. I 96/11748 v veljavi v 1. točki za glavnico v višini 6.591,50 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 2.11.1995 do plačila ter v 3. točki za izvršilne stroške 3.299,00 SIT, tožena stranka pa mora tožeči stranki povrniti 9.000,00 SIT nadaljnjih pravdnih stroškov.

Proti navedeni sodbi se je brez navedbe pritožbenih razlogov pritožil toženec, ki smiselno predlaga, naj pritožbeno sodišče pritožbi ugodi, izpodbijano sodbo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje. Navaja, da tožeča stranka ni predložila materialnega dokaza - izpiska porabe telefonskih impulzov. Sodišče se je omejilo le na pojasnila in izvedene postopke tožeče stranke ter jih sprejelo kot dokončno dokazilo toženčeve krivde. V pravdnem postopku je tožeča stranka priznala krajo impulzov delavca tožeče stranke.

Pritožba ni utemeljena.

Po izvedenem dokaznem postopku sodišče prve stopnje ni našlo nobene opore za zaključek, pritožbeno sodišče pa s takšno dokazno oceno v celoti soglaša, da število impulzov, kot jih je zabeležil števec telefonskih impulzov za toženo stranko v oktobru 1995, ni posledica uporabe telefona s strani tožene stranke. V okviru postopka, ki je predpisan za reševanje reklamacij uporabnikov telefonskih storitev, je bil izveden celoten postopek preverjanja registriranja podatkov o opravljenih avtomatskih telefonskih storitvah z direktnim vzpostavljanjem zvez. Le-ta obsega preverjanje brezhibnosti naprav za registriranje tarifnih impulzov, naprav v krajevni centrali in centralah višjega ranga, naročniškega voda in telefonskega aparata naročnika. Opravljena je bila tudi kontrola morebitnih motenj ali izvajanja del na napravah in omrežju v oktobru 1995. Tožena stranka ni dokazala zanjo ugodnega dejstva, da je bil njegov naročniški števec neupravičeno obremenjen s telefonskimi impulzi. Ni res, da bi tožeča stranka priznala kakšno zlorabo s strani svojega delavca, saj je na naroku dne 17.5.1999 nasprotno pojasnila, da je šlo za osamljen primer, ki s konkretnim sporom ni v nobeni zvezi. V skladu z drugim odstavkom 67. člena Zakona o poštnih, telegrafskih in telefonskih storitvah (Ur. l. SFRJ, št. 2/86, 26/90), ki ga je treba uporabiti v obravnavanem primeru, velja, da je naročnik odgovoren za uporabo telefona, ki ga uporablja, in za plačilo telefonskih storitev, opravljenih s tem telefonom, zato je tožbeni zahtevek v celoti utemeljen.

Ker je sodišče prve stopnje pravilno in popolno ugotovilo dejansko stanje in nanj pravilno uporabilo materialno pravo, pri čemer ni zagrešilo nobene izmed absolutnih bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti, je le-to v skladu z 68. členom Zakona o pravdnem postopku pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.