Jedro

Za popolnost tožbe zadošča, da stranka navede toliko dejstev, da je možna jasna identifikacija zahtevka in njegova ločitev od morebitnih drugih zahtevkov.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se sklep razveljavi ter zadeva vrne sodišču prve stopnje v nadaljnji postopek.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da tožba tožnice ni popolna. Ker je tožnica v postavljenem roku ni popravila oziroma dopolnila, jo je z izpodbijanim sklepom zavrglo.

2. Tožnica odločitev izpodbija s pritožbo. Ne soglaša, da je tožba nerazumljiva in nepopolna.

3. Pritožba je utemeljena.

4. Pritožbeno sodišče po pregledu tožbe, ki jo je vložila tožnica, ugotavlja, da je ta sicer nesklepčna, ni pa ne nerazumljiva ne nepopolna. Vsebuje vse, kar za tožbo predpisuje 180. člen Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP). Tako vsebuje določen zahtevek1; dejstva, na katera ga opira2 ter dokazni predlog.3 Vsebuje tudi vse druge podatke, ki jih mora imeti vloga.4

5. Sodišče prve stopnje je v sklepu, s katerim je tožnico pozvalo, da tožbo dopolni, sicer pravilno navedlo, da za popolnost tožbe zadošča, da stranka navede toliko dejstev, da je možna jasna identifikacija zahtevka in njegova ločitev od morebitnih drugih zahtevkov, je pa nato zmotno presodilo, da tej zahtevi tožnica ni zadostila. Življenjski primer je glede predpostavk odškodninske odgovornosti v tožbi res pomanjkljivo opisan. Drži tudi, da kot toženko navaja eno, v navedbah pa omenja drugo pravno osebo in da kot dokaz predlaga sms sporočilo, čeprav tožbi prilaga druge listine. Vendar pa te pomanjkljivosti niso razlog za nepopolnost5, ampak za nesklepčnost tožbe. Sklepčnost tožbe pa ni procesna predpostavka za njeno dopustnost, ampak je stvar materialnega prava. Nesklepčnosti sodišče ne odpravlja na podlagi 108. člena ZPP in tožbe zaradi nesklepčnosti tudi ne zavrže, ampak zahtevek (če nesklepčnost ni odpravljiva ali če pri odpravljivi nesklepčnosti tožeča stranka naknadno ne navede vseh pravno relevantnih dejstev) zavrne.

6. Pritožba je glede na obrazloženo utemeljena. Pritožbeno sodišče ji je zato ugodilo in sklep na podlagi tretje točke 365. člena ZPP razveljavilo ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nadaljnji postopek.

1 Tožnica od toženke zahteva 350 EUR. 2 Navaja, da je pri Turistični agenciji A. podpisala pogodbo o potovanju št. ... in sicer po programu ... v času od 29. 4. 2019 do 6. 5. 2019. Ker je bila hrana na potovanju slaba (posušeni pekovski izdelki, kozji jogurt že kisel, umazana posoda, sok delan iz vode in koncentrata, nič kruha in sadja) oziroma dvakrat ni bilo zajtrka, zahteva vračilo 30 % osnovne vrednosti potovanja. Ta je znašala 999 EUR. Iz tega naslova zahteva 300 EUR. Preveč je bil zaračunan tudi izlet na ..., zahteva 50 EUR. 3 To je sms sporočilo. 4 To je navedbo sodišča, imena in naslove strank, tožba je s strani tožnice podpisana. 5 Iz tožbenih navedb izhaja, da tožnica od toženke terja 350 EUR zaradi nekvalitetno opravljenih storitev po konkretni pogodbi o potovanju, kar omogoča ta zahtevek ločiti (identificirati) od drugih nominalno enakih zahtevkov.