Jedro

Trditvena podlaga tožeče stranke glede naročenega in dobavljenega blaga ter njegove cene, podana v njenih vlogah in dodatno substancirana s predloženimi listinami, je bila dovolj konkretizirana, da je omogočala toženi stranki, da nanjo konkretizirano odgovori. Možnost učinkovite obrambe proti tožbenemu zahtevku toženi stranki torej ni bila odvzeta.

Izrek

I.Pritožba se zavrne in se izpodbijana sodba sodišča prve stopnje potrdi.

II.Tožena stranka je dolžna povrniti tožeči stranki 279,99 EUR stroškov pritožbenega postopka v osmih dneh po vročitvi te sodbe.

Obrazložitev

1.Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo razsodilo, da je tožena stranka dolžna tožeči stranki v roku 8 dni plačati 2.516,99 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 17. 2. 2023 dalje do plačila. Toženi stranki je naložilo, da je dolžna tožeči stranki v roku 8 dni plačati 954,45 EUR pravdnih stroškov, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka navedenega roka do plačila.

2.Zoper izpodbijano sodbo se zaradi bistvenih kršitev določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava pritožuje tožena stranka. Pritožbenemu sodišču predlaga, da izpodbijano sodbo spremeni tako, da tožbeni zahtevek tožeče stranke v celoti zavrne, oziroma podredno, da sodbo razveljavi ter pošlje prvostopenjskemu sodišču v ponovno odločanje, v vsakem primeru pa tožeči stranki v plačilo naloži pritožbene stroške tožene stranke v roku 15 dni, v primeru zamude skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od poteka paricijskega roka dalje do plačila.

3.Tožeča stranka je vložila odgovor na pritožbo, v katerem pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbo tožene stranke zavrne kot neutemeljeno in potrdi sodbo sodišča prve stopnje, toženi stranki pa naloži plačilo stroškov odgovora na pritožbo.

4.Pritožba ni utemeljena.

5.Ker se tožbeni zahtevek nanaša na denarno terjatev, ki ne presega 4.000,00 EUR, teče ta gospodarski spor skladno s prvim odstavkom 495. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) po določbah postopka v sporih majhne vrednosti. O pritožbi je zato na podlagi petega odstavka 458. člena ZPP odločala sodnica posameznica. Sodba v sporu majhne vrednosti se sme izpodbijati samo zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz drugega odstavka 339. člena ZPP in zaradi zmotne uporabe materialnega prava (prvi odstavek 458. člena ZPP). Navedeno pomeni, da je pritožbeno sodišče vezano na dejansko stanje, kot ga je ugotovilo sodišče prve stopnje, na relativne bistvene kršitve določb pravdnega postopka pa se ne ozira.

6.Tožeča stranka v tem postopku vtožuje plačilo računa št. 39 z dne 17. 1. 2023 v višini 2.516,99 EUR in z zapadlostjo 16. 2. 2023 iz naslova opravljene dobave zimskih jaken in jop z izvedbo vezenja.

7.Iz dejanskih ugotovitev izpodbijane sodbe, na katere je pritožbeno sodišče vezano, izhaja, da je tožena stranka na tožečo stranko naslovila povpraševanje po puloverjih s kapuco z vezenjem, na katero se je tožeča stranka odzvala s podajo ponudbe. Tožena stranka je na dano ponudbo odgovorila s spremenjenim povpraševanjem po boljših zimskih jaknah s kapuco in puloverjih z zadrgo. Tožena stranka se je nato oglasila na sedežu tožeče stranke, vzela štiri vzorčne jakne in zanje podala povpraševanje. Sledila je nova podaja ponudbe, ki jo je tožena stranka sprejela in podala naročilo jaken in jop z logom firme A. D. O. O. z majhnim vezenjem levo zgoraj na prsih, s čimer sta stranki dosegli soglasje o bistvenih sestavinah pogodbe, tj. o predmetu, izvedbi storitve, ceni in količini, kasneje pa je tožena stranka tožeči stranki dala še podrobna navodila v zvezi z vezenjem (velikost pisave). Tožeča stranka je naročeno blago z izvedenim vezenjem poslala toženi stranki 17. 1. 2023 po B. dostavi, račun št. 39 z dne 17. 1. 2023 pa je tožeča stranka poslala toženi stranki 20. 1. 2023 po elektronski pošti. Tožena stranka je blago prejela. Tožena stranka vtoževanega računa ni plačala. Na podlagi tako ugotovljenega dejanskega stanja je sodišče prve stopnje tožbenemu zahtevku v celoti ugodilo. Po presoji pritožbenega sodišča je odločitev sodišča prve stopnje pravilna.

8.Tožena stranka v pritožbi navaja, da je izpodbijana sodba nepravilna in nezakonita, ker je zaključek sodišča prve stopnje, da je tožeča stranka dovolj konkretizirano navedla življenjski dogodek, napačen. Navaja, da tožeča stranka ni navedla konkretnih dejstev, ki bi utemeljevala njen zahtevek, zgolj sklicevanje na dokaze ob evidentno manjkajoči trditveni podlagi pa ne more biti pravno upoštevno. Sodišču prve stopnje očita, da je mimo pravil ZPP nadomeščalo trditveno podlago tožeče stranke s pregledom dokaznega gradiva, s tem, ko je preseglo tožničino trditveno podlago, pa je toženi stranki odvzelo možnost učinkovite obrambe in zagrešilo bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Pritožbeni očitki niso utemeljeni.

9.Tožeča stranka je v svoji trditveni podlagi podala vse potrebne konkretizirane trditve o življenjskem dogodku, iz katerih je izhajala utemeljenost tožbenega zahtevka za plačilo vtoževane denarne terjatve. Navedla je, da je tožena stranka pri tožeči stranki podala naročilo jaken oziroma jop z logom firme A. D. O. O. z majhnim vezenjem levo zgoraj na prsih, da je tožeča stranka naročeno blago po B. dostavi poslala toženi stranki in da ga je tožena stranka tudi prevzela. V zvezi z višino vtoževane terjatve je navedla, da le-ta izhaja iz izdanega računa, kot je bilo tudi to dogovorjeno med strankama. Natančno je pojasnila tudi vsebino komunikacije med strankama v zvezi s sklepanjem in izpolnjevanjem pogodbe. Predložila je elektronsko korespondenco med strankama, med drugim naročilo tožene stranke, v katerem je specificirana vrsta naročenih artiklov ter njihovo število in velikost, in vtoževani račun, ki je natančno specificiran z navedbo posameznih naročenih in dobavljenih artiklov, pri čemer je za vsak artikel navedena šifra artikla, naziv artikla, količina, enota, cena, rabat, DDV in skupna vrednost, pri čemer skupni znesek na računu predstavlja višino vtoževanega tožbenega zahtevka.

10.Iz navedenega izhaja, da so bile splošne navedbe tožeče stranke o naročenem in dobavljenem blagu ter njegovi ceni podane v vlogah tožeče stranke, v predloženih listinah pa so bile te navedbe natančneje substancirane z natančno specifikacijo vseh dobavljenih artiklov in opravljenih storitev (vezenje) ter cen po posameznih postavkah, zato je predložene listine treba šteti kot del trditvene podlage tožeče stranke. Sklicevanje na listinski dokaz kot del trditvene podlage je dopustno, kadar so splošne dejanske navedbe razvidne iz vloge in se stranka sklicuje na prilogo le za natančnejše substanciranje teh navedb, kar velja še posebej, če gre pri tem za večje število terjatev, postavk, napak ipd. Ločevanje trditev od dokaznega gradiva ima namen, da je mogoče o tožbi racionalno razpravljati, tj. da tožena stranka ve, pred čim naj se brani, in sodišče, o čem naj sodi. Trditvena podlaga tožeče stranke glede naročenega in dobavljenega blaga ter njegove cene, podana v njenih vlogah in dodatno substancirana s predloženimi listinami, je bila dovolj konkretizirana, da je omogočala toženi stranki, da nanjo konkretizirano odgovori. Možnost učinkovite obrambe proti tožbenemu zahtevku toženi stranki torej ni bila odvzeta. Tožena stranka navedb tožeče stranke ni obrazloženo prerekala, temveč je zgolj očitala tožeči stranki, da je njena trditvena podlaga pomanjkljiva, kar pa, kot je pritožbeno sodišče že pojasnilo, ni držalo. Sodišče prve stopnje je zato ravnalo pravilno, ko je svojo odločitev oprlo na tožničine trditve o dejstvih, ki jih tožena stranka ni obrazloženo zanikala in so se zato štele za priznane (drugi odstavek 214. člena ZPP).

11.Ker so toženkini pritožbeni očitki neutemeljeni in ker pritožbeno sodišče tudi ob uradnem preizkusu izpodbijane sodbe ni zasledilo kršitev iz drugega odstavka 350. člena ZPP, je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo in sodbo sodišča prve stopnje potrdilo (353. člen ZPP).

12.Odločitev o pritožbenih stroških temelji na določbi prvega odstavka 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP. Tožena stranka s pritožbo ni uspela, zato sama nosi svoje stroške pritožbenega postopka in je dolžna tožeči stranki povrniti njene stroške pritožbenega postopka, ki jih je pritožbeno sodišče odmerilo po predloženem stroškovniku in v skladu z Odvetniško tarifo (OT). Stroški pritožbenega postopka tožeče stranke obsegajo stroške sestave odgovora na pritožbo v višini 375 točk, kar znaša 225,00 EUR (tar. št. 22/1 OT), izdatke za stranko v višini 4,50 EUR (tretji odstavek 11. člena OT) in 22 % DDV, kar skupaj znaša 279,99 EUR. Pritožbeno sodišče tožeči stranki ni priznalo priglašenih 50 točk za poročilo stranki, ker je ta storitev v konkretnem primeru že zajeta v nagradi za odgovor na pritožbo in ne gre za samostojno odvetniško storitev po tar. št. 43 OT. Tako odmerjene stroške pritožbenega postopka je tožena stranka dolžna tožeči stranki povrniti v roku osmih dni po prejemu te sodbe.

Zveza:

Zakon o pravdnem postopku (1999) - ZPP - člen 212, 214, 214/2, 339, 339/2, 339/2-8

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.