Jedro

Po razumljivih razlogih sklepa je sodišče prve stopnje pritožnikovo osebnostno urejenost ocenjevalo v razmerju med socialnimi okoliščinami ter njegovo obsojenostjo za kazniva dejanja in kaznovanostjo za prekrške. Pri tem je pravilno ugotovilo, da so socialne okoliščine, kljub pritožnikovi priložnostni zaposlitvi premalo trdne in da sta na drugi strani obsojenost ter kaznovanost po obsegu tolikšni, da pritožnikova osebnostna urejenost niti zaradi skrbi za družino in ne zaradi zatrjevane pripravljenosti vrniti dolg oškodovani gospodarski družbi ne more biti večja.

Izrek

I. Pritožba obsojenega A. A. se zavrne kot neutemeljena.

II. Obsojenega se oprosti plačila sodne takse.

Obrazložitev

1. Okrajno sodišče v Mariboru je kot sodišče prve stopnje 27. 8. 2021 zavrnilo predlog obsojenega A. A. za nadomestitev kazni zapora z delom v splošno korist. To je bilo storjeno s sklepom II Kr 17239/2020. 2. Zoper sklep se je obsojeni pritožil, kot je razumeti zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. Sodišču druge stopnje smiselno predlaga, da sklep spremeni tako, kot je neuspešno predlagal že sodišču prve stopnje.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Pritožnik nasprotuje dejanskim ugotovitvam sodišča prve stopnje z obrazložitvijo, po kateri se ni mogel zaposliti, bodisi zaradi svojega romskega porekla ali zaradi splošnih razmer na trgu dela, ki so se v času pandemije samo še poslabšale. Kljub temu mu je uspelo dobiti priložnostno zaposlitev, pri kateri se dodatno izpostavlja morebitni okužbi, na katero pa se v skrbi za druge ljudi ne ozira. Razen tega so bila kazniva dejanja, ki ga bremenijo, storjena v preteklosti, sedaj, po rojstvu otroka, pa se je osebnostno spremenil tako, da novih kaznivih dejanj ne bo izvrševal. To je zaradi znanih negativnih učinkov pri neposrednem prestajanju kazni veliko težje. Na koncu pritožbene obrazložitve pritožnik še zatrdi, da je stopil v stik z oškodovano gospodarsko družbo, ki ji bo dolg odplačal v obrokih.

5. Po razumljivih razlogih sklepa je sodišče prve stopnje pritožnikovo osebnostno urejenost ocenjevalo v razmerju med socialnimi okoliščinami ter njegovo obsojenostjo za kazniva dejanja in kaznovanostjo za prekrške. Pri tem je pravilno ugotovilo, da so socialne okoliščine, kljub pritožnikovi priložnostni zaposlitvi premalo trdne in da sta na drugi strani obsojenost ter kaznovanost po obsegu tolikšni, da pritožnikova osebnostna urejenost niti zaradi skrbi za družino in ne zaradi zatrjevane pripravljenosti vrniti dolg oškodovani gospodarski družbi ne more biti večja. Zlasti je pomembno, da je bil pritožnik predhodno skoraj vedno obsojen za kazniva dejanja zoper premoženje ter da so mu bile s pogojnimi obsodbami že dane priložnosti, da bi se socialno utrdil in osebnostno dokončno uredil. Glede na zadnjo pravnomočno obsodbo očitno ni bil uspešen ter ga je bilo po obrazloženem zavrniti (tretji odstavek 402. člena Zakona o kazenskem postopku).

6. Odločba o stroških pritožbenega postopka temelji na 11. členu Zakona o sodnih taksah. Je posledica pritožnikovih socialnih razmer, dodatno spremenjenih zaradi izvršitve zaporne kazni.