Jedro

Iz določila 107. člena OZ izhaja, da lahko stranka odstopi od pogodbe in zahteva povrnitev škode, če je pred iztekom roka za izpolnitev obveznosti očitno, da druga stranka ne bo izpolnila svoje obveznosti iz pogodbe.

Drži ugotovitev sodišča prve stopnje, da se to določilo uporablja tako za fiksne kot nefiksne pravne posle. Vendar pa je pri načinu odstopa od pogodbe bistvena razlika, ali gre za fiksen ali nefiksen pravni posel. V primeru nefiksnega pravnega posla je namreč treba upoštevati, da ima dolžnik po zapadlosti pravico do dodatnega primernega roka, v katerem lahko še veljavno izpolni svoje obveznosti, upnik pa je dolžan takšno izpolnitev sprejeti (prvi in drugi odstavek 105. člena OZ). To podaljšanje je treba v skladu s pravno teorijo in sodno prakso upoštevati tudi pri odstopu od pogodbe pred iztekom pogodbenega roka. To pomeni, da je v primeru nefiksnega pravnega posla mogoče veljavno odstopiti od pogodbe po 107. členu OZ le, če je iz okoliščin primera v trenutku odstopa očitno, da dolžnik tudi v primernem dodatnem roku svojih pogodbenih obveznosti ne bi izpolnil. Tožena stranka je neutemeljeno odstopila od Pogodbe in s tem preprečila tožeči stranki izpolnitev njenih pogodbenih obveznosti. Zato tožena stranka ni bila upravičena uveljaviti pogodbeno kazen zaradi neizpolnitve. Ker torej terjatev tožene stranke iz naslova pogodbene kazni zaradi neizpolnitve ni obstajala tudi ni bil možen njen pobot s terjatvijo tožeče stranke iz naslova opravljenih del. Glede na pojasnjeno terjatev tožeče stranke za plačilo zneska 8.792,83 EUR s pripadki za opravljeno delo po pogodbi še obstoji.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi in se izpodbijana sodba spremeni: - v I. točki izreka tako, da ostane sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani VL 31751/2017 z dne 12. 4. 2017 v prvem in tretjem odstavku izreka v veljavi ter - v II. točki izreka tako, da je tožena stranka dolžna tožeči stranki povrniti njene pravdne stroške v višini 1.595,16 EUR v roku 15 dni, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od izteka paricijskega roka dalje do plačila.

II. Tožena stranka je dolžna v 15 dneh od prejema te sodbe tožeči stranki povrniti njene pritožbene stroške v višini 748,32 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od izteka paricijskega roka dalje do plačila.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo razveljavilo prvi in tretji odstavek izreka sklepa o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani VL 31751/2017 z dne 12. 4. 2017 glede zahtevka in izvršilnih stroškov ter zavrnilo tožbeni zahtevek (I. točka izreka). Tožeči stranki je naložilo plačilo pravdnih stroškov tožene stranke v višini 1.969,80 EUR s pripadki v roku 15 dni (II. točka izreka). Presodilo je, da je tožena stranka pred potekom pogodbenega roka za izpolnitev obveznosti tožeče stranke upravičeno odstopila od Pogodbe za „vzdrževanje gozdnih cest iz naslova koncesijske dajatve“ z dne 29. 2. 2016 (priloga A6, v nadaljevanju: Pogodba). Nadalje je odločilo, da vtoževana terjatev tožeče stranke do tožene stranke v višini 8.792,83 EUR iz naslova opravljenih del po Pogodbi, ne obstaja več, ker jo je tožena stranka pred postopkom pobotala s svojo terjatvijo do tožeče stranke iz naslova pogodbene kazni zaradi neizpolnitve pogodbe.

2. Proti sodbi je tožeča stranka pravočasno vložila pritožbo iz vseh pritožbenih razlogov, ki so navedeni v prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP).1 Predlagala je, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi ter izpodbijano sodbo spremeni tako, da tožbenemu zahtevku v celoti ugodi. Podrejeno pa je predlagala, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi, izpodbijano sodbo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje. V obeh primerih je zahtevala povračilo vseh svojih stroškov.

3. Tožena stranka je na pritožbo pravočasno odgovorila. Predlagala je, da pritožbeno sodišče pritožbo zavrne in izpodbijano sodbo potrdi. Zahtevala je povračilo pritožbenih stroškov.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Pravdni stranki sta na podlagi postopka oddaje naročila male vrednosti sklenili Pogodbo. Z njo se je tožeča stranka zavezala, da bo izvedla dela, ki so opredeljena v programu vzdrževanja gozdnih cest v Občini na osnovi ponudbe št. 000/2016 in ponudbenega predračuna št. 000/2016 z dne 15. 1. 2016, tožena stranka pa, da bo za izvedena dela po ponudbenem predračunu plačala 96.281,00 EUR. Med pravdnima strankama se je s sklenitvijo pogodbe vzpostavilo podjemno razmerje (619. člen Obligacijskega zakonika, v nadaljevanju OZ).2

6. Rok za izvedbo pogodbenih del je bil 8 mesecev od podpisa pogodbe (12. člen Pogodbe). Pravdni stranki sta pogodbo podpisali 29. 2. 2016. Rok za izvedbo del se je iztekel 29. 10. 2016. Tožeča stranka je 21. 10. 2016 toženi stranki posredovala prošnjo za podaljšanje pogodbenega roka do 30. 11. 2016 (priloga A3). Tožena stranka je pred potekom pogodbeno dogovorjenega roka z Obvestilom o odstopu od pogodbe z dne 27. 10. 2016 (priloga A7), 28. 10. 2016, odstopila od pogodbe in uveljavila v 14. členu Pogodbe dogovorjeno pogodbeno kazen zaradi neizpolnitve pogodbe v višini 10 % pogodbene cene (8.792,83 EUR). Tožena stranka je pogodbeno kazen za neizpolnitev pogodbe pobotala z vtoževano terjatvijo tožeče stranka za plačilo za opravljena dela po Pogodbi v višini 8.792,83 EUR.

7. Med pravdnima strankama vrsta, količina in vrednost del, ki jih je po Pogodbi opravila tožeča stranka, niso bile sporne.

8. Tožeča stranka je v tem postopku vtoževala plačilo za opravljeno delo po Pogodbi v višini 8.792,83 EUR, torej v višini s strani tožene stranke uveljavljene in pobotane pogodbene kazni zaradi neizpolnitve pogodbe. Zatrjevala je, da pogodbeni rok za izpolnitev obveznosti tožeče stranke ni bil bistvena sestavina Pogodbe in da tožena stranka pri odstopu od pogodbe pred potekom pogodbenega roka ni upoštevala njene pravice do izpolnitve pogodbene obveznosti v primernem dodatnem roku. Glede na navedeno je trdila, da je bil odstop tožene stranke od pogodbe nepravilen in neutemeljen. Zato je zavzela stališče, da terjatev tožene stranke do nje iz naslova pogodbene kazni zaradi neizpolnitve pogodbe ni nastala in je tako ni bilo mogoče pobotati z njeno terjatvijo iz naslova opravljenih del. 9. V tem primeru je za presojo, ali je tožena stranka utemeljeno odstopila od pogodbe pred iztekom pogodbenega roka, odločilno, ali je bil pogodbeni rok za izpolnitev obveznosti tožeče stranke bistvena sestavina pogodbe. Torej, ali je v tem primeru šlo za tako imenovani fiksni pravni posel ali ne. Od te okoliščine je namreč odvisno, ali bi tožena stranka pred odstopom od pogodbe morala tožeči stranki pustiti dodatni rok za izpolnitev pogodbenih obveznosti (105. člen OZ).

10. Za fiksen pravni posel gre takrat, kadar je izpolnitev v določenem roku bistvena sestavina pogodbe (104. člen OZ) in kasnejša izpolnitev za pogodbeno stranko nima več pomena. Slednje mora izhajati iz določb pravnega posla (dogovor pogodbenih strank) ali pa iz narave pravnega posla (četrti odstavek 104. člena OZ).3 Izpolnitev pogodbe je po naravi brez pomena, če z izpolnitvijo po poteku roka ni več mogoče doseči namena pogodbe (npr. dobava novoletnih okraskov po novem letu, dobava poročne obleke po poroki ...).

11. Pravdni stranki se v Pogodbi nista izrecno dogovorili, da bi se Pogodba štela za razvezano, če je tožeča stranka ne bi izpolnila v pogodbenem roku. V skladu s splošno sprejetim stališčem namreč le določitev natančnega časa za izpolnitev pogodbe, ne zadošča, da bi lahko šteli, da je čas izpolnitve bistvena sestavina pogodbe.4 Prav tako iz pogodbenih določil po presoji pritožbenega sodišča ne izhaja, da bi bila izpolnitev tožeče stranke v roku 8 mesecev od sklenitve pogodbe bistvena sestavina pogodbe. Ravno nasprotno. Ker sta se pravdni stranki v 14. členu Pogodbe dogovorili o pogodbeni kazni za primer zamude, to po presoji pritožbenega sodišča nedvomno kaže na to, da je bila tožena stranka ob plačilu dogovorjene pogodbene kazni za zamudo (1 % pogodbene vrednosti za vsak dan zamude) pripravljena sprejeti tudi izpolnitev z zamudo.

12. Po presoji pritožbenega sodišča niti iz narave posla v tem primeru ni mogoče sklepati, da bi bila izpolnitev tožeče stranke po poteku roku za toženo stranko brez pomena. Sam predmet pogodbe, izvedba del potrebnih za vzdrževanje in sanacijo gozdnih cest v Občini, namreč po presoji pritožbenega sodišča ni takšne narave, da bi bila njegova izpolnitev po poteku roka za toženo stranko brez pomena. Zato v tem primeru ni mogoče šteti, da bi iz narave posla očitno izhajalo („bodlo v oči“), da je izpolnitev v pogodbenem roku bistvena sestavina pogodbe in bi bil posledično dogovor o pomenu časa izpolnitve nepotreben.

13. Prav tako iz določil Pogodbe po presoji pritožbenega sodišča ni mogoče zaključiti, da zaradi vezanosti tožene stranka na pravila o izplačilih iz proračuna in proračunsko leto, izpolnitev po 29. 10. 2016 zanjo ne bi imela več pomena, saj ne bi mogla izvršiti plačila za opravljeno delo. To negira že določilo 9. člena Pogodbe, ki ureja postopek s potrditvijo situacije oziroma računa in rok za plačilo prejete situacije oziroma računa. V skladu s prvim odstavkom 9. člena Pogodbe mora ZGS, OE ... račun oziroma situacijo tožeče stranke pregledati in napisati kolavdacijski zapisnik v roku 5 dni po prejemu. V skladu z drugim odstavkom 9. člena Pogodbe pa je naročnik (tožena stranka) dolžan račun oziroma situacijo plačati v roku tridesetih (30) dni od uradnega datuma prejema. Glede na navedeno pritožbeno sodišče zaključuje, da bi lahko tožena stranka pravočasno opravila vsa plačila za opravljeno delo v okviru v tekočega proračunskega letu tudi, če bi izpolnitev prejela do 25. novembra 2016 ter bi prejela potrjeno situacijo oziroma račun do 1. 12. 2016. Že zato ni mogoče šteti, da je bil pogodbeni rok za izpolnitev obveznosti tožeče stranke, zaradi vezanosti tožene stranke na „proračunska pravila,“ bistvena sestavina Pogodbe. Pritožbeno sodišče je presodilo določila Pogodbe na podlagi 358. člena ZPP.

14. Glede na vse navedeno drži pritožbeni očitek, da je sodišče prve stopnje zmotno presodilo, da je pogodbeni rok za izpolnitev obveznosti tožeče stranke bistvena sestavina Pogodbe.

15. Iz določila 107. člena OZ izhaja, da lahko stranka odstopi od pogodbe in zahteva povrnitev škode, če je pred iztekom roka za izpolnitev obveznosti očitno, da druga stranka ne bo izpolnila svoje obveznosti iz pogodbe.

16. Drži ugotovitev sodišča prve stopnje, da se to določilo uporablja tako za fiksne kot nefiksne pravne posle. Vendar pa je pri načinu odstopa od pogodbe bistvena razlika, ali gre za fiksen ali nefiksen pravni posel. V primeru nefiksnega pravnega posla je namreč treba upoštevati, da ima dolžnik po zapadlosti pravico do dodatnega primernega roka, v katerem lahko še veljavno izpolni svoje obveznosti, upnik pa je dolžan takšno izpolnitev sprejeti (prvi in drugi odstavek 105. člena OZ).5 To podaljšanje je treba v skladu s pravno teorijo in sodno prakso upoštevati tudi pri odstopu od pogodbe pred iztekom pogodbenega roka.6 To pomeni, da je v primeru nefiksnega pravnega posla mogoče veljavno odstopiti od pogodbe po 107. členu OZ le, če je iz okoliščin primera v trenutku odstopa očitno, da dolžnik tudi v primernem dodatnem roku svojih pogodbenih obveznosti ne bi izpolnil. 17. Med postopkom pred sodiščem prve stopnje je tožeča stranka trdila, da bi svoje obveznosti po Pogodbi lahko izpolnila pravočasno oziroma vsaj v primernem dodatnem roku. Navedla je katera dela je opravila, v kakšni količini ter koliko je še bilo neizvedenih del. Trdila je, da je imela zagotovljene dovolj opreme in strojev, da bi manjkajoča dela lahko izvedla pravočasno, pred iztekom pogodbenega roka, oziroma vsaj v primernem dodatnem roku. Kot dokaz je predložila sklenjene najemne pogodbe za opremo in stroje, sklenjeno korporacijsko pogodbo ter predlagala zaslišanje prič P. L. in D. L. Predlagala je tudi postavitev izvedenca gradbene stroke, ki bi glede na vse okoliščine ocenil, ali bi tožeča stranka lahko vsa neizvedena dela opravila do poteka primernega dodatnega roka.

18. Tožena stranka je ves čas postopka pred sodiščem prve stopnje vztrajala, da je bil dogovorjeni pogodbeni rok fiksna sestavina Pogodbe in da je od pogodbe odstopila, ker je bilo očitno, da tožeča stranka do izteka pogodbenega roka svojih obveznosti ne bo izpolnila.

19. V skladu z določilom 212. člena ZPP mora vsaka stranka navesti dejstva in predlagati dokaze, na katere opira svoj zahtevek, ali s katerimi izpodbija navedbe in dokaze nasprotnika. V tem postopku je tožeča stranka vtoževala plačilo za opravljeno delo, tožena pa se je branila z ugovorom neobstoječe terjatve zaradi izvedenega izvenpravdnega pobota. Ker je tožeča stranka argumentirano nasprotovala obstoju v pobot uveljavljene terjatve (pogodbene kazni zaradi neizpolnitve pogodbe) je trditveno in dokazno breme o obstoju terjatve iz naslova pogodbene kazni zaradi neizpolnitve pogodbe prešlo na toženo stranka.

20. Uveljavitev pogodbene kazni zaradi neizpolnitve pogodbe je posledica odstopa tožene stranke od Pogodbe. Zato je tudi trditveno in dokazno breme o pravilnem in upravičenem odstopu od pogodbe na strani tožene stranke. Tožena stranka v postopku pred sodiščem prve stopnje ni podala nobenih trditev o pravno odločilnih dejstvih oziroma okoliščinah, iz katerih bi izhajalo, da je bilo že v trenutku odstopa od Pogodbe očitno, da tožeča stranka tudi v primernem dodatnem roku ne bi mogla izpolniti svojih pogodbenih obveznosti. Tožena stranka je namreč ves čas trdila, da je od pogodbe odstopila, ker je bilo očitno, da tožeča stranka do poteka pogodbeno dogovorjenega roka ne bo izpolnila svojih obveznosti. Le posplošene trditve, da tožeča stranka tudi v dodatnem primernem roku svojih obveznosti ne bi izpolnila, ne zadostujejo. Prav tako na pravilnost odstopa od pogodbe v tem primeru ne vplivajo okoliščine, ki so nastale po odstopu od pogodbe (vremenske neprilike).

21. Ker tožena stranka v postopku pred sodiščem prve stopnje ni podala konkretnih trditev o dejstvih in okoliščina iz katerih bi izhajalo, da tožeča stranka tudi v primernem dodatnem roku ne bi mogla izpolniti svojih pogodbenih obveznosti tako ni zadostila svojemu trditvenemu bremenu glede pravilnosti in utemeljenosti odstopa od Pogodbe po 107. členu OZ.

22. Tožena stranka je bila na svojo pomanjkljivo trditveno podlago glede pravilnosti in utemeljenosti odstopa s strani tožeče stranke večkrat opozorjena (glej 5. točko prve pripravljalne vloge tožeče stranke z dne 25. 9. 2017, list. št. 78 in79 in 7. točko druge pripravljalne vloge tožeče stranke z dne 5. 12. 2017, list. št. 92). Prav tako je tožeča stranka podala obširne trditve o tem, da pogodbeni rok v tem primeru ne predstavlja bistvene sestavine pogodbe. Zato sodišče prve stopnje v tej smeri ni bilo dolžno opraviti materialnega procesnega vodstva.

23. Obširne trditve tožene stranke o tem, da je tožeča stranka sama odgovorna za zamudo pri izvajanju del na njeno pravico in pravilnost odstopa od pogodbe po 107. členu OZ, ne vplivajo. Te trditve bi bile pravno odločilne le, če bi tožena stranka uveljavljala dogovorjeno pogodbeno kazen zaradi zamude.

24. Iz pojasnjenega torej izhaja, da je tožena stranka neutemeljeno odstopila od Pogodbe in s tem preprečila tožeči stranki izpolnitev njenih pogodbenih obveznosti. Zato tožena stranka ni bila upravičena uveljaviti pogodbeno kazen zaradi neizpolnitve. Ker torej terjatev tožene stranke iz naslova pogodbene kazni zaradi neizpolnitve ni obstajala tudi ni bil možen njen pobot s terjatvijo tožeče stranke iz naslova opravljenih del. Glede na pojasnjeno terjatev tožeče stranke za plačilo zneska 8.792,83 EUR s pripadki za opravljeno delo po pogodbi še obstoji.

25. Ker med pravdnima strankama vrsta, količina in vrednost del, ki jih je po Pogodbi opravila tožeča stranka, niso bile sporne, je tako tožena stranka dolžna tožeči stranki plačati vtoževani znesek.

26. Glede na vse navedeno so pritožbeni očitki utemeljeni. Ker je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo dejansko stanje, a zmotno uporabilo materialno pravo, je pritožbeno sodišče spremenilo sodbo sodišča prve stopnje, tako kot izhaja iz izreka te sodbe (peta alineja 358. člena ZPP).

27. Sprememba odločitve o glavni stvari je zahtevala tudi spremembo stroškovne odločitve. Izrek o stroških postopka temelji na določilih 154. in 155. člena ZPP. Stroške je pritožbeno sodišče odmerilo v skladu z določili Zakona o sodnih taksah (v nadaljevanju: ZST-1)7 in Odvetniške tarife (v nadaljevanju: OT)8 ob upoštevanju, da je bila vrednost spornega predmeta 8.792,83 EUR. Tožeči stranki je priznalo 400 točk za dopolnitev tožbe z dne 20. 6. 2017, 400 točk za vlogo z dne 25. 9. 2017; 300 točk za vlogo z dne 5. 12. 2018, 400 točk za udeležbo na prvem naroku za glavno obravnavo 31. 1. 2019, 200 točk za udeležbo na drugem naroku za glavno obravnavo 9. 5. 2019 ter materialne stroške (27 točk) vse povečano za 22 odstotni DDV, kar skupaj znaša 2.106,94 točk, preračunano v EUR ob vrednosti točke 0,60 EUR pa 1.264,16 EUR. Pritožbeno sodišče je tožeči stranki priznalo tudi stroške sodne takse za tožbo v višini 331,00 EUR (tarifna št. 1111). Zato je tožena stranka dolžna tožeči stranki povrniti njene stroške prvostopenjskega postopka v znesku 1.595,16 EUR. To obveznost je dolžna izpolniti v 15 dneh, v primeru zamude skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi, od zamude do plačila (378. člen v zvezi z 299. členom OZ in 313. členom ZPP).

28. Izrek o pritožbenih stroških temelji na določilu prvega odstavka 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 154. člena in 155. členom ZPP. Tožeča stranka je s pritožbo uspela, zato ji je pritožbeno sodišče odmerilo pritožbene stroške v skladu z določili ZST-1 in OT ob upoštevanju, da je bila vrednost spornega predmeta 8.792,83 EUR. Pritožbeno sodišče je tožeči stranki priznalo zahtevanih 500 točk za pritožbo ter materialne stroške (10 točk) vse povečano za 22 odstotni DDV, kar skupaj znaša 622,2 točk, preračunano v EUR ob vrednosti točke 0,60 EUR pa 373,32 EUR. Pritožbeno sodišče je tožeči stranki priznalo tudi stroške sodne takse za pritožbo v višini 375,00 EUR (tarifna št. 1121). Zato je tožena stranka dolžna tožeči stranki povrniti njene stroške pritožbenega postopka v znesku 748,32 EUR. To obveznost je dolžna izpolniti v 15 dneh, v primeru zamude skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi, od zamude do plačila (378. člen v zvezi z 299. členom OZ in 313. členom ZPP).

1 Ur. l. RS, št. 26/1999 in naslednji. 2 Ur. l. RS, št. 83/2001 in naslednji. 3 Primerjaj: VSRS Sklep III Ips 54/2010 z dne 17. 12. 2012. 4 Glej npr: M. Juhart v M. Juhart in N. Plavšak, Obligacijski zakonik s komentarjem (splošni del), 1. knjiga, GV Založba, leto 2003, komentar k 104. členu, str. 568, S. Cigoj, Komentar obligacijskih razmerij, I.IV. Knjiga, ČZ Uradni list SRS, Ljubljana 1984-1986, str, 418. 5 Iz določila prvega odstavka 105. člena OZ izhaja, da če izpolnitev obveznosti v določenem roku ni bistvena sestavina pogodbe, dolžnik obdrži pravico, da tudi po izteku roka izpolni svojo obveznost, upnik pa, da zahteva njeno izpolnitev. Iz določila drugega odstavka 105. člena OZ pa izhaja, da mora upnik če hoče odstopiti od pogodbe, pustiti dolžniku primeren dodatni rok za izpolnitev. 6 Glej: M. Juhart v M. Juhart in N. Plavšak, Obligacijski zakonik s komentarjem (splošni del), 1. knjiga, GV Založba, leto 2003, komentar k 107. členu, str. 578 - 580. 7 Ur. l. RS, št. 37/2008 in naslednji. 8 Ur. l. RS, št.: 2/2015 in naslednji.