1. 12. 2005

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus pobude Zadruge Artus, z.o.o., Ljubljana, in drugih, ki jih zastopa Nada Kunst Koren, odvetnica v Ljubljani, na seji dne 1. decembra 2005

sklenilo:

Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti drugega in tretjega odstavka 50. člena Zakona o zadrugah (Uradni list RS, št. 13/92, 7/93, 22/94 in 35/96) se zavrne.

O b r a z l o ž i t e v

A.

1.Pobudnice izpodbijajo drugi in tretji odstavek 50. člena Zakona o zadrugah (v nadaljevanju ZZad), ki določata, da je zadružna revizija obvezna za vse zadruge in da se zadružna revizija opravi najmanj vsako drugo leto, ne glede na to pa se opravi ob zamenjavi predsednika zadruge, direktorja in upravnega odbora.

2.Pobudnice navajajo, da so po kriterijih Zakona o gospodarskih družbah (Uradni list RS, št. 30/93 in nasl. – v nadaljevanju ZGD) za majhne družbe majhne zadruge. Z izpodbijano določbo ZZad je obveznost revizije naložena vsem zadrugam ne glede na njihovo velikost. Ta obveznost naj bi pomenila za majhne zadruge velik strošek, s tem pa onemogočala njihov obstoj. Zadružna revizija naj namreč ne bi imela posebne vsebine, po Zakonu o revidiranju (Uradni list RS, št. 11/01 – v nadaljevanju ZRev-1) pa naj bi se za zadružno revizijo smiselno uporabljale določbe splošne narave, kar velja tudi za ceno revizije. Zato naj bi izpodbijana ureditev posegala prekomerno oziroma nesorazmerno v svobodno gospodarsko pobudo iz 74. člena Ustave. Poleg tega naj bi bile majhne zadruge glede na majhne gospodarske družbe obravnavane neenako. ZGD namreč v prvem odstavku 54. člena določa, da je revizija obvezna le za velike in srednje družbe, za majhne družbe pa le, če so njihovi vrednostni papirji uvrščeni na organiziran trg vrednostnih papirjev. Praviloma naj bi bile torej majhne gospodarske družbe izvzete iz obvezne revizije, kar po mnenju pobudnic pomeni, da je poslovanje majhnih zadrug v primerjavi z njimi oteženo, s tem pa kršeno načelo enakosti pred zakonom (14. člen Ustave). Pobudnice menijo, da je treba pri tem upoštevati, da so gospodarske družbe in zadruge sorodne pravnoorganizacijske oblike. Zadruge se vpisujejo v sodni register (9. točka prvega odstavka 3. člena Zakona o sodnem registru, Uradni list RS, št. 13/94 – ZSR), zanje velja Zakon o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji (Uradni list RS, št. 67/93 in nasl. – ZPPSL) in Zakon o finančnem poslovanju podjetij (Uradni list RS, št. 54/99 in nasl. – ZFPPod) ter konkurenčna in davčna zakonodaja, ki se nanaša na davek od dobička pravnih oseb. Poleg tega je mogoče preoblikovati zadrugo v delniško družbo in obratno (556. do 558. člena ZGD). Iz primerjalnopravne ureditve naj bi izhajalo, da revizija pri zadrugah ni splošno določena, iz Uredbe o evropski zadrugi[1] pa, da obvezna revizija ni njihova nujna statusnopravna značilnost in da je to vprašanje prepuščeno nacionalni ureditvi. Zato po mnenju pobudnic določitev obvezne revizije majhnim zadrugam ni "legitimna". Ker je določena za vse zadruge brez izjem, naj bi kršila načelo sorazmernosti kot enega izmed načel pravne države (2. člen Ustave). Pobudnice zatrjujejo tudi neskladje z 42. členom Ustave (pravica do zbiranja in združevanja).

3.Državni zbor ni odgovoril na pobudo.

4.Vlada v svojem mnenju meni, da izpodbijana ureditev ni v neskladju z Ustavo. Glede kriterija majhnosti zadruge in prevelikih stroškov obvezne revizije, ki naj bi jih omejevala pri poslovanju, pojasnjuje, da je treba obvezno revizijo opraviti vsaki dve leti, kar naj bi pomenilo, da je strošek na letni ravni polovičen. Po mnenju Vlade iz navedb pobudnic o stroških revizije ni mogoče sklepati, da zneski, ki jih navajajo kot ceno obvezne revizije, dejansko pomenijo najnižje možne cene na trgu. Pri tem naj bi bilo treba upoštevati tudi, da ZGD, ki se po 59. členu Zakona o računovodstvu (Uradni list RS, št. 23/99 – v nadaljevanju ZR) uporablja za majhne družbe (zadruge), zanje predpisuje manjši obseg letnega poročila kot za srednje in velike družbe, in zato naj bi bili stroški njegove revizije nižji. Glede zatrjevanega neenakega obravnavanja majhnih zadrug in majhnih družb Vlada opozarja, da pobuda primerja le določbe o revidiranju, pri tem pa zanemarja številne druge določbe, s katerimi so gospodarskim družbam prav tako naložene obveznosti, s tem pa stroški. Kot primer navaja Vlada posebno revizijo po Zakonu o prevzemih (Uradni list RS, št. 47/97 – ZPre). Sklicevanje zadrug na domnevno enak pravni položaj, kot je pravni položaj gospodarskih družb, bi zato zahteval enako obravnavanje ne le glede obvezne revizije letnega poročila, temveč tudi glede revidiranja drugih listin in glede obveznosti iz drugih varovalnih določb, ki so določene ne glede na velikost gospodarske družbe. Razlogi, ki naj bi govorili v korist obvezni reviziji, naj bi bili varnost pravnega prometa, pravice članov, interesi tretjih oseb in javna korist. Zaradi varstva upnikov naj bi bil za gospodarske družbe določen najnižji znesek osnovnega kapitala, za zadruge pa naj bi zakonodajalec namesto tega določil obvezno revizijo. Obvezna revizija naj bi bila potrebna tudi zaradi izravnave strukturnih pomanjkljivosti zadružne pravne oblike, ki so po mnenju Vlade strokovnost in usposobljenost članov v organih zadruge, neprenosljivost zadružnih deležev, ki ima za posledico, da ni kontrole, ki jo za kapitalske družbe opravlja kapitalski trg, nastopanje zadruge navzven in kapitalska šibkost zadruge do tretjih oseb, ker ni vnaprej določen minimalni kapital. Obvezna revizija naj bi kot močan zunanji varovalni mehanizem zagotavljala jamstvo upnikom in zadostno kreditno sposobnost zadruge, v slovenskem pravnem redu pa še varstvo nerazdelnega premoženja iz 74. člena ZZad. Vlada pojasnjuje tudi primerjalnopravno ureditev in opozarja na odločbo nemškega ustavnega sodišča.

B.

5.Pobudnice drugemu in tretjemu odstavku 50. člena ZZad očitajo, da prekomerno oziroma nesorazmerno posegata v svobodno gospodarsko pobudo iz 74. člena Ustave. Zato je Ustavno sodišče presojalo najprej ta očitek.

6.Ustava v prvem odstavku 74. člena določa, da je gospodarska pobuda svobodna, v drugem odstavku istega člena pa, da zakon določa pogoje za ustanavljanje gospodarskih organizacij (prvi stavek) in da se gospodarska dejavnost ne sme izvajati v nasprotju z javno koristjo (drugi stavek). Kot opozarjajo že pobudnice, ZZad za zadružno revizijo ne določa posebne vsebine. Zato je treba upoštevati ZRev-1, ki določa, da se za zadružno revizijo smiselno uporabljajo določbe splošne narave (četrti odstavek 4. člena). Po 1. členu ZRev-1 revidiranje računovodskih izkazov obsega preizkušanje in ocenjevanje računovodskih izkazov ter podatkov in metod, uporabljenih pri njihovem sestavljanju, in oblikovanje neodvisnega strokovnega mnenja o tem, ali računovodski izkazi v vseh pomembnejših pogledih podajajo resničen in pošten prikaz finančnega stanja ter poslovni izid pravne osebe. Revidiranje torej ni pogoj za ustanovitev gospodarske organizacije, saj je mogoče šele potem, ko gospodarski subjekt oziroma pravna oseba že začne poslovati. Prav tako revidiranje neposredno ne posega v svobodno gospodarsko pobudo iz prvega odstavka 74. člena Ustave, ker ne posega v poslovanje gospodarskega subjekta. Poglavitni namen revidiranja je zagotoviti nadzor nad ravnanjem oziroma poslovanjem gospodarskega subjekta, torej tudi zadruge. Očitek o neskladju izpodbijane ureditve obvezne zadružne revizije s prvim odstavkom 74. člena Ustave je tako očitno neutemeljen. Pritrditi je mogoče pobudnicam, da revidiranje pomeni strošek. Zato nujno prizadene premoženje zavezancev za revizijo in lahko pomeni poseg v pravico do zasebne lastnine iz 33. člena Ustave. Vendar pa pobudnice ne izkažejo, da bi šlo v primeru obvezne zadružne revizije za prekomeren poseg. Zato Ustavno sodišče tega ni preizkušalo.

7.Pobudnice izpodbijani ureditvi očitajo tudi, da je v neskladju z načelom enakosti pred zakonom iz drugega odstavka 14. člena Ustave.

8.Ta ustavna določba zagotavlja splošno enakost pred zakonom. Zakonodajalca zavezuje, da enake primere obravnava enako in različne različno. Zato je bilo treba pri presoji skladnosti izpodbijane ureditve z drugim odstavkom 14. člena Ustave najprej odgovoriti na vprašanje, ali gre pri zadrugah in gospodarskih družbah sploh za enaka pravna položaja, ki bi zahtevala enako obravnavanje. Ustavno sodišče je že z odločbo št. U-I-398/96 z dne 15. 6. 2000 (Uradni list RS, št. 61/2000 in OdlUS, IX, 159) ugotovilo, da je gospodarska funkcija zadrug v primerjavi z drugimi kapitalskimi družbami (delniška družba, družba z omejeno odgovornostjo) tako različna, da gre za dva različna pravna položaja. V navedeni zadevi je Ustavno sodišče primerjalo različne značilnosti zadrug in gospodarskih družb, zato se Ustavno sodišče v celoti sklicuje na obrazložitev te odločbe. Glede na navedeno je očitek pobudnic, da je zakonodajalec različno uredil oziroma zanje predpisal različne obveznosti in s tem kršil splošno načelo enakosti pred zakonom iz drugega odstavka 14. člena Ustave, očitno neutemeljen.

9.Pobudnice v pobudi ne pojasnijo, zakaj naj bi bila izpodbijana drugi in tretji odstavek 50. člena ZZad v neskladju z 42. členom Ustave. Zato Ustavno sodišče tega očitka ni preizkušalo.

C.

10.Ustavno sodišče je sprejelo ta sklep na podlagi drugega odstavka 26. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94 – ZUstS) v sestavi: predsednik dr. Janez Čebulj ter sodnice in sodniki dr. Zvonko Fišer, Lojze Janko, mag. Marija Krisper Kramberger, Milojka Modrijan, dr. Ciril Ribičič, dr. Mirjam Škrk in Jože Tratnik. Sklep je sprejelo s sedmimi glasovi proti enemu. Proti je glasovala sodnica Krisper Kramberger.

Predsednik dr. Janez Čebulj

Opomba:

[1]Council regulation (EC) No. 1435/2003 of 22 July 2003 on the Statute for a European Cooperative Society (SCE), Uradni list Evropske unije, št. L 207,18. 8. 2003, str. 1–24.