Jedro

Glede na značilnosti postopka zavarovanja, z razlago o naravi postopka, ki lahko terja tudi izvajanje dokazov, zakonodajalec pri odmeri sodne takse za predlog za zavarovanje odkazuje na uporabo določb, ki se nanašajo na pravdni postopek.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se sklep potrdi.

II. Upnica sama krije svoje pritožbene stroške.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje sklenilo, da se ugovor upnice zoper plačilni nalog z dne 14. 3. 2022 zavrne (1. točka izreka sklepa) in da upnica sama krije stroške ugovora zoper plačilni nalog z dne 14. 3. 2022 (2. točka izreka sklepa).

2. Zoper sklep se po pooblaščencu pravočasno pritožuje upnica. Navaja, da je zmotno stališče sodišča, da se za odmero takse po tar. št. 4013 uporablja 16. člen in tar. št. 1111 ZST-1. Niti v tar. št. 4013 niti v uvodu 4. oddelka taksne tarife ni določeno, da se kot osnova za odmero 10% takse upošteva vrednost spornega predmeta oziroma 16. člen ZST-1 in tar. št. 1111, ki se nanaša na pravdni postopek. Sodišče bi lahko in moralo takso za predmetni postopek odmeriti izključno po oddelku 4., ki tovrstne takse ureja samostojno, pri tem pa kot postopek na prvi stopnji upoštevati tar. št. 4011, upoštevajoč, da predlog za zavarovanje temelji na sklepu o izvršbi na podlagi verodostojne listine. Na to kažejo tudi ostali oddelki v taksni tarifi (oddelki 1., 2., in 3.), kjer taksa ni določena v fiksnem znesku in je v njih izrecno določeno, da se za odmero sodne takse upošteva določba 16. člena ZST-1. Sodišče bi upnici lahko odmerilo le takso v višini 24,00 EUR. Določbe ZPP se v izvršilnem postopku uporabljajo le smiselno in le za sam postopek, ne pa tudi za odmero sodnih taks. Priglaša pritožbene stroške.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Višje sodišče je izpodbijani sklep preizkusilo v okviru pritožbenih razlogov in razlogov, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP v zvezi s 366. členom ZPP in 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju - ZIZ).

5. Prvi odstavek 34. a člena Zakona o sodnih taksah (ZST-1) določa, da je zoper plačilni nalog dopustno vložiti ugovor iz razlogov, da taksna obveznost ni nastala, da je taksa že plačana, ali iz razloga, da je sodišče takso napačno odmerilo.

6. Iz podatkov v spisu izhaja, da je sodišče prve stopnje dne 14. 3. 2022 upnici izdalo plačilni nalog za plačilo sodne takse za predlog za zavarovanje v znesku 41,04 EUR po tar. št. 4013 ZST-1. Zoper plačilni nalog je upnica vložila ugovor, ki ga je sodišče prve stopnje z izpodbijanim sklepom zavrnilo.

7. Iz razlogov sodišča prve stopnje izhaja, da se taksa za postopek na prvi stopnji ne odmeri glede na določeno sodno takso za postopek o predlogu za izvršbo po tarifni številki 4011 taksne tarife ZST-1, temveč se odmeri upoštevajoč 16. člen ZST-1, ki določa višino sodne takse, kadar se te določajo glede na vrednost spornega predmeta. Glede na vrednost spornega predmeta v konkretnem primeru (15.861,33 EUR) znaša sodna taksa za postopek na prvi stopnji 171,00 EUR, pri tem pa je treba upoštevati tudi tar. št. 1111 taksne tarife ZST-1, ki določa takso za pravdni postopek na splošno, ki se glede na določbo 15. člena ZIZ smiselno uporablja tudi v postopku zavarovanja. V skladu s 16. členom ZST-1 in tarifno številko 1111 taksne tarife tako sodna taksa za predlog za zavarovanje znaša 513,00 EUR. Po tarifni številki 4013 taksne tarife ZST-1 znaša sodna taksa 10 % takse za postopek na prvi stopnji, t.j. 51,30 EUR, z upoštevanjem 33.a člena ZST-1 pa se zaradi elektronske vložitve predloga zniža za 20 %, t.j. na 41,04 EUR. Ker je glede na navedeno sodna taksa s plačilnim nalogom z dne 14. 3. 2022 pravilno odmerjena, je sodišče ugovor upnice zavrnilo kot neutemeljen. Odločitev sodišča prve stopnje je pravilna.

8. ZST-1 v tar. št. 4013, umeščeni v 4. oddelek - Postopki po zakonu, ki ureja izvršbo in zavarovanje - določa, da se sodna taksa za postopek predlogu za zavarovanje po zakonu, ki ureja izvršbo in zavarovanje, odmeri v višini 10% takse za postopek na prvi stopnji, najmanj pa v višini 30 EUR. Omenjena določba tega, kaj je v povezavi s konkretno opravilno številko pomeni „postopek na prvi stopnji“, sicer res izrecno ne pojasnjuje oziroma določa. Določba tar. št. 4013 je bila v ZST-1 umeščena s spremembo ZST-1D, zato je namensko razlago omenjene določbe treba iskati v zakonodajnem gradivu k tej določbi, t.j. Poročevalcu DZ1. Tu je kot razlog za spremembo tarife navedeno, da je predlagana sprememba odmere iz do tedaj fiksno določene takse potrebna zato, ker mora zaradi odločitve o takem predlogu sodnik presoditi tako verjetnost obstoja terjatve kot obstoj ostalih predpostavk, kar terja natančen študij zadev in je v določenih primerih potreben tudi narok za izvajanje dokazov. Po presoji višjega sodišča glede na značilnosti izvršilnega postopka in postopka zavarovanja, z razlago o naravi postopka, ki lahko terja tudi izvajanje dokazov, zakonodajalec lahko odkazuje le na uporabo določb, ki se nanašajo na pravdni postopek. Res je tudi v izvršilnem postopku lahko potrebno izvajanje dokazov in izvedba narokov, vendar v primeru odkazovanja na izvršilni postopek potemtakem navedenega zakonodajalec ne bi posebej omenjal oziroma izpostavljal. Edini drug postopek, v katerem se presoja obstoj terjatev, pa je prav pravdni postopek.

9. Višje sodišče pritrjuje tudi razlogom sodišča prve stopnje, da določitev odmere glede na takso za postopek na prvi stopnji odkazuje na uporabo 16. člena ZST-1 in tar. št. 1111, ki urejata odmero taks glede na vrednost spornega predmeta v pravdnem postopku, ki je, kot že povedano, tisti postopek na prvi stopnji, na katerega odkazuje tar. št. 4013. Če bi zakon v tem delu odkazoval nazaj na 4. oddelek taksne tarife, 10% sodnih taks, ki so določene v tem oddelku v fiksnih zneskih, nikoli ne bi doseglo zneska 30,00 EUR in bi bil vedno potreben korektiv navzgor na 30,00 EUR, kar je kot primarno nesmiselno, predvsem pa je povsem v neskladju z namenom zakonodajalca, da se za postopek zavarovanja, ki je pogosto zahtevnejši od postopka izvršbe, določijo takse v višjih zneskih, kot so bili določeni do spremembe zakona. Neutemeljene so zato trditve upnice, s katerimi se zavzema za odmero sodne takse glede na tar. št. 4011 (taksa za predlog za izvršbo). Same zneskovne odmere po 16. členu ZST-1 v zvezi s tar. št. 11 (z uporabo količnika 3) upnica niti ne prereka, sicer pa je ta (tudi glede na Prilogo 1 zakona) pravilna.

10. Neutemeljeno pritožbo je višje sodišče, ker tudi ni ugotovilo kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti, zavrnilno in sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

11. Upnica s pritožbo ni uspela, zato sama krije svoje pritožbene stroške (prvi odstavek 154. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

1 Predlog Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o sodnih taksah, EV: 2019-2030-0012, stran 100, obrazložitev k 32. členu.