Jedro

Pri presoji glede dodelitve BPP je kot pogoj potrebno upoštevati okoliščine in dejstva o zadevi, v zvezi s katero prosilec vlaga prošnjo za odobritev BPP. Predvsem je treba upoštevati, da zadeva ni očitno nerazumna oziroma da ima prosilec v zadevi verjetne izglede za uspeh, poleg pogoja, da je zadeva pomembna za prosilčev osebni in socialno-ekonomski položaj.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano odločbo in sklepom je Predsednica Upravnega sodišča Republike Slovenije (v nadaljevanju: tožena stranka) v I. točki izreka zadevi, Bpp 191/2015 in Bpp 232/2015, združila v skupno obravnavo in odločanje ter zadevo v nadaljevanju vodila pod Bpp 191/2015. V II. točki izreka pa je prošnjo tožnika za dodelitev izredne brezplačne pravne pomoči (v nadaljevanju: BPP) v obliki in obsegu pravnega svetovanja in zastopanja za upravni spor v zvezi z odločbo Okrožnega sodišča v Ljubljani Bpp 159/2008 z dne 18. 6. 2015 ter kot oprostitev plačila stroškov postopka, zavrnila.

2. V obrazložitvi tožena stranka navaja, da je tožnik vložil dve prošnji za dodelitev BPP za pravno svetovanje in zastopanje v zvezi z vložitvijo tožbe zoper odločbo Okrožnega sodišča v Ljubljani Bpp 159/2008 z dne 18. 6. 2015, in sicer 23. 7. 2015 in 10. 9. 2015. Ker je tožnik vložil dve prošnji za BPP za vložitev tožbe zoper isti akt, je tožena stranka zadevo združila v en postopek.

3. Iz izpodbijane odločbe je razvidno, da je tožnik prosil za dodelitev BPP za vložitev tožbe zoper odločbo Okrožnega sodišča v Ljubljani, Bpp 159/2008 z dne 18. 6. 2015, s katero je bilo v 1. točki odločeno, da je prosilec (tožnik) na podlagi odločbe Okrožnega sodišča v Ljubljani Bpp 159/2008 z dne 13. 2. 2008, dolžan povrniti neupravičeno dodeljeno BPP v višini 5.652,82 EUR. Nadalje tožena stranka navaja, da iz odločbe izhaja, da je organ za BPP Okrožnega sodišča v Ljubljani v ponovljenem postopku ponovno ugotovil, da je bila z odločbo Okrožnega sodišča v Ljubljani Bpp 159/2008 z dne 13. 2. 2008, prosilcu (tožniku) dodeljena izredna BPP za pravno svetovanje in zastopanje pred sodiščem I. in II. stopnje v pravdnem postopku, ki se je vodil pred Okrožnim sodiščem v Kranju pod I P 138/2008 ter kot oprostitev plačila stroškov sodnega postopka. Za izvajanje BPP je bil določen odvetnik A.A. iz Kranja, nato 31. 3. 2009 odvetnik B.B. iz Ljubljane, 25. 3. 2010 odvetnik C.C. iz Domžal, 3. 6. 2010 odvetnik D.D. iz Ljubljane in 14. 12. 2011 odvetnik E.E. iz Ljubljane. Ker je bilo v 2. točki izreka odločbe Okrožnega sodišča v Ljubljani Bpp 159/2008 z dne 20. 6. 2013 (ki je postala pravnomočna dne 5. 9. 2013) ugotovljeno, da prosilcu (tožniku) preneha pravica do izredne BPP na podlagi odločbe Okrožnega sodišča v Ljubljani Bpp 159/2008 z dne 13. 2. 2008, in se šteje, da mu BPP ni bila odobrena ter se uporabijo določbe ZBPP o neupravičeno prejeti BPP, je pristojni organ za BPP Okrožnega sodišča v Ljubljani odločil, da je prosilec dolžan vrniti neupravičeno prejeto BPP v višini 5.652,82 EUR.

4. Tožena stranka v obrazložitvi navaja, da je bilo materialno pravo pravilno uporabljeno ter da v postopku izdaje akta ni bilo kršitev pravil postopka, ki bi narekovale njegovo odpravo, tožnik pa v prošnji za BPP ni navajal dejstev, ki bi kazala na nepravilno ali nepopolno ugotovitev dejanskega stanja. Ocenila je, da izpodbijana odločba temelji na pravilni pravni podlagi in da na podlagi podatkov, ki so navedeni v obrazložitvi, postopek s tožbo v upravnem sporu zoper odločbo Okrožnega sodišča v Ljubljani Bpp 159/2008 z dne 18. 6. 2015, nima verjetnega izgleda za uspeh. Zato je tožnikovo prošnjo po določbi prvega odstavka 24. člena v zvezi z določbo drugega odstavka 37. člena ZBPP zavrnila kot neutemeljeno. Tožena stranka v izpodbijani odločbi še ugotavlja, da je v 1. točki izreka odločbe Okrožnega sodišča v Ljubljani Bpp 159/2008 prišlo do pisne pomote pri navajanju datuma, saj je iz obrazložitve nato razvidno, da gre za odločbo z isto opravilno številko Bpp 159/2008, vendar z dne 20. 6. 2013 in ne 13. 2. 2008. V zvezi z ugotovljenim tožena stranka navaja, da gre za očitno pisno pomoto in da ima organ, ki je odločbo izdal vsak čas možnost popraviti pomote v odločbi v skladu s prvim odstavkom 223. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP).

5. Tožnik se z odločitvijo ne strinja in v tožbi navaja, da protestira zoper odločbo in ravnanje Upravnega sodišča RS. Prosi, da se mu dodeli BPP, da se upravni spor pravilno pravno popravi. Toženi stranki očita, da napačno ugotavlja, da ni izgledov za uspeh v tožbi, za kar pa ne navede tehtnih argumentov. Brez možnosti do odvetnika je tožniku prikrajšano pravično in pošteno sojenje. Zato nobena odločba ali sklep ali sodba ne more biti zakonita. Toženi stranki očita, da razlaga svoje argumente brez osnove in dokazne podlage, kar mu povzroča stisko. Očita kršitev Ustave Republike Slovenije in Evropske konvencije za človekove pravice (v nadaljevanju: EKČP). Tožnik je prejemnik socialne podpore in prosi tudi za oprostitev sodnih stroškov in sodnih taks.

6. Tožena stranka je dostavila upravne spise, na tožbo ni odgovorila.

7. Tožba ni utemeljena.

8. Po mnenju sodišča je izpodbijana odločitev pravilna in zakonita. Tožena stranka je v predmetnem postopku odločila na podlagi 24. člena ZBPP, ki ga je tudi pravilno uporabila. Po navedeni določbi je pri presoji glede dodelitve BPP kot pogoj potrebno upoštevati okoliščine in dejstva o zadevi, v zvezi s katero prosilec vlaga prošnjo za odobritev BPP. Predvsem je treba upoštevati, da zadeva ni očitno nerazumna oziroma da ima prosilec v zadevi verjetne izglede za uspeh, poleg pogoja, da je zadeva pomembna za prosilčev osebni in socialno-ekonomski položaj. V obravnavanem primeru tudi po mnenju sodišča pogoj, da so podani verjetni izgledi za uspeh, ni izkazan Sodišče se strinja z navedbami iz obrazložitve izpodbijane odločbe. Ne glede na finančne okoliščine, morata biti predhodno navedena oba pogoja kumulativno izpolnjena. Ker tudi po mnenju sodišča ni izpolnjen pogoj iz prvega odstavka 24. člena ZBBP, je tako izpodbijana odločba pravilna in zakonita. Sodišče kot pavšalne in neutemeljene zavrača tožbene ugovore, da naj bi tožena stranka kršila Ustavo RS in EKČP. Po presoji sodišča je tožena stranka pravilno uporabila materialno pravo, sodišče pa ni ugotovilo, da bi bila v postopku kršena pravila postopka.

9. Ker je po povedanem odločitev tožene stranke pravilna in zakonita, tožba pa neutemeljena, je sodišče tožbo na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju: ZUS-1) kot neutemeljeno zavrnilo.

10. Tožnik je v tožbi tudi predlagal, naj se mu v zvezi s predmetnim upravnim sporom dodeli BPP. Pristojni organ za BPP je to tožnikovo prošnjo za dodelitev BPP v obravnavani zadevi s sklepom Bpp 266/2015-2 dne 7. 12. 2015 zavrgel na podlagi pete alineje 8. člena ZBPP.

11. Neutemeljen je tudi tožnikov predlog, naj sodišče odloči o taksni oprostitvi v zadevi, saj se na podlagi četrtega odstavka 10. člena Zakona o sodnih taksah (v nadaljevanju: ZST-1) taksa v postopkih odločanja o dodelitvi BPP ne plačuje.