Jedro

Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je dolžnik zatrjeval le plačilo 24.690,16 EUR, kar ustreza glavnici, in da drugega plačila v ugovoru ni zatrjeval niti dokazal. Te ugotovitve v pritožbi ne izpodbija, celo pravi, da se zaveda, da mora plačati zamudne obresti in da želi le obračun ali specifikacijo. Vendar je to že stvar poplačila in razmerja z upnikom.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi 2. točka izreka sklepa sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z v uvodu navedenim sklepom delno ugodilo ugovoru zoper sklep o izvršbi z dne 2. 10. 2020 in delno ustavilo izvršbo za 14. 10. 2020 plačanih 10.000,00 EUR ter 15. 10. 2020 plačanih 14.690,16 EUR (1. točka izreka). V ostalem delu je zavrnilo ugovor dolžnika (2. točka izreka). Ugotovilo je, da je dolžnik zatrjeval le plačilo 24.690,16 EUR, s sklepom o izvršbi pa mu je bilo naloženo v plačilo 24.690,16 EUR, zakonske zamudne obresti od zapadlosti posamezne glavnice ter izvršilni stroški 74,00 EUR. Upoštevajoč pravilo o vračunavanju plačil s 24.690,16 EUR terjatev ni v celoti poravnana, drugega plačila dolžnik v ugovoru ni zatrjeval niti dokazal. 2. Zoper 2. točko izreka sklepa sodišča prve stopnje vlaga pritožbo dolžnik brez navedbe pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP) v zvezi s 366. členom ZPP in 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju: ZIZ). V pritožbi navaja, da mu je upnik 16. 10. 2020 po plačilu glavnice 24.690,16 EUR, kot je navedeno v sklepu o izvršbi z dne 2. 10. 2020, po elektronski pošti poslal zahtevek za plačilo zamudnih obresti in stroškov izterjave. Iz pošte ni razvidno kaj so zamudne obresti in kaj stroški izterjave, izrecno je zapisano skupni znesek 1.984,56 EUR. V odgovoru sodišču pa upnik navaja, da je znesek zamudnih obresti 1.984,56 EUR, se pravi identičen znesku obresti in stroškov. Zaveda se, da mora plačati zamudne obresti, vendar bi pričakoval, če ne že izračun, pa vsaj specifikacijo kaj plačuje. Upnik naj poda izračun zamudnih obresti do plačila 15.10. 2020. 3. Upnik v odgovoru na pritožbo navaja, da je zakonske zamudne obresti na podlagi sklepa o izvršbi dolžan obračunati dolžnik sam. Kljub temu na željo prilaga izračun zamudnih obresti.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Naloga sodišča prve stopnje je bila samo preizkusiti obrazloženost ugovora dolžnika zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine. Temu pritrjuje tudi upnik, ko navaja, da se v tej fazi ne ugotavlja resničnost ugovornih navedb. V skladu z drugim odstavkom 61. člena ZIZ se šteje, da je ugovor zoper naložitveni del sklepa o izvršbi obrazložen, če dolžnik navede dejstva, s katerimi ga utemeljuje, in predlaga dokaze, s katerimi se ugotavljajo dejstva, ki jih navaja v ugovoru. Navesti mora pravno pomembna dejstva, ki lahko imajo za posledico zavrnitev tožbenega zahtevka, če se izkažejo za resnična, in predložiti (predlagati) dokaze, s katerimi dokazuje zatrjevana dejstva1. Neobrazložen je lahko samo tak ugovor, ki ne navaja nobenih pravno pomembnih dejstev oziroma ki za trditve ne vsebuje nobenih argumentov in/ali dokazov2. Če je ugovor obrazložen, se trditve strank presojajo v rednem pravdnem postopku.

6. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je dolžnik zatrjeval le plačilo 24.690,16 EUR, kar ustreza glavnici, in da drugega plačila v ugovoru ni zatrjeval niti dokazal. Te ugotovitve v pritožbi ne izpodbija, celo pravi, da se zaveda, da mora plačati zamudne obresti in da želi le obračun ali specifikacijo. Vendar je to že stvar poplačila in razmerja z upnikom. Sodišče prve stopnje je pravilno v delu zavrnilo ugovor kot neobrazložen.

7. V postopku na prvi stopnji ni bila storjena nobena od tistih bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, na obstoj katerih pazi sodišče druge stopnje po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP in s 15. členom ZIZ). Sodišče druge stopnje je zato na podlagi druge točke 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ zavrnilo pritožbo kot neutemeljeno in potrdilo sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu.

1 Načelno pravno mnenje Občne seje Vrhovnega sodišča RS z dne 9. 12. 1999. 2 Odločba Ustavnega sodišča Up-854/05-14, sklepi VSL III Ip 5487/2013, I Ip 4311/2014, VSC I Ip 626/2008.