Jedro

Po določilu 127. člena ZPPSL-89, ki se uporablja za predmetni stečajni postopek, napoti stečajni senat upnika, čigar terjatev je prerekana, na postopek za ugotovitev obstoja terjatve (zdaj 3. odstavek 144. čl. ZPPSL). Iz 2. odstavka cit. člena izhaja, da teče ugotovitveni postopek - pravda le med stečajnim upnikom, čigar terjatev je prerekana in tistim, ki je prerekal. Torej, če je prerekal drugi stečajni upnik, stečajni dolžnik ni udeleženec v pravdi.

Ne glede na splošno znano vlogo sindikatov pri zastopanju interesov delavcev, ko nastopajo v njihovem imenu, ne more biti nasprotnik v postopku za ugotovitev obstoja prerekane terjatve - pooblaščenec tistega, ki je prerekal, torej sindikat ampak sami delavci.

Izrek

Pritožba se kot neutemeljena zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Pritožnica nosi svoje stroške pritožbe.

Obrazložitev

Tožeča stranka se je pravočasno pritožila zoper sklep sodišča prve stopnje, ki je njeno tožbo zavrglo. V pritožbi je navedla, da zaradi netransparentnosti pooblastil ni bilo razvidno kdo in v kakšnem obsegu zastopa delavce, nekatere terjatve delavcev pa so bile prijavljene večkrat. V sklepu o napotitvi na pravdo niso bili poimensko navedeni delavci. Ugotovitveni del tožbe je naperjen samo zoper stečajnega dolžnika, zoper drugotoženko pa je vložena dajatvena tožba za plačilo pravdnih stroškov. Neustrezen je tudi razlog prerekanja - sindikatu ni znana vloga Agencije za sanacijo bank in hranilnic. Pritožba očita izpodbijanemu sklepu tudi nerazumljivost, vsled česar ga ni mogoče preizkusiti.

Sodišče druge stopnje je preizkusilo prvostopni sklep v napadenem delu in v mejah uveljavljenih razlogov, kakor tudi v smeri tistih pritožbenih razlogov, na katere se mora ozirati po uradni dolžnosti.

Pri tem preizkusu je pritožbeno sodišče ugotovilo, da pritožba ni utemeljena in sicer iz naslednjih razlogov: Pritožnica je napačno vložila tožbo zoper prvo in zoper drugotoženo stranko. Po določilu 127. člena Zakona o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji (Ur. l. SFRJ štev. 84/89 - ZPPSL), ki se uporablja za predmetni stečajni postopek, napoti stečajni senat upnika, čigar terjatev je prerekana, na postopek za ugotovitev obstoja terjatve. Iz 2. odstavka cit. člena izhaja, da teče ugotovitveni postopek - pravda le med stečajnim upnikom, čigar terjatev je prerekana in tistim, ki je prerekal. Torej, če je prerekal drugi stečajni upnik, stečajni dolžnik ni udeleženec v pravdi. To je tudi logično, saj je stečajni upravitelj na naroku za preizkus terjatev le-to priznal. Sodbo, ki bi po napotitvenem sklepu ugotovila obstoj prerekane terjatve, pa mora stečajni senat upoštevati pri delitvi stečajne mase - 4. odst. 127. člena ZPPSL.

Prav tako ne more biti nasprotnik v postopku za ugotovitev obstoja prerekane terjatve - pooblaščenec tistega, ki je prerekal. Ne glede na splošno znano vlogo sindikatov pri zastopanju interesov delavcev, ko nastopajo v njihovem imenu, pa iz napotitvenega sklepa stečajnega senata določno izhaja, da so prerekali pritožnikovo terjatev - delavci. Event. pomanjkljivosti tega sklepa v zvezi z imeni delavcev bi moral pritožnik grajati s pravočasno pritožbo zoper sklep opr. štev. St 193/93-158 z dne 14.12.1993. Te pomanjkljivosti ne morejo vplivati na ugotovitev, da pritožnik ni bil napoten na pravdni postopek zoper stečajnega dolžnika in zoper sindikate - brez take napotitve pa ni podan pravovarstveni interes, kar je pravilno ugotovilo sodišče prve stopnje.

Pritožbeno sodišče ob preizkusu prvostopne odločbe ni našlo očitanih kršitev pravdnega postopka. Iz navedenih razlogov je pritožba tožene stranke neutemeljena.

Izrek o pritožbenih stroških temelji na določilu člena 166/I v zvezi s členom 154/I ZPP.