Jedro

Kot izhaja iz dejanskih ugotovitev sodišča prve stopnje, je imela tožena stranka zadosti časa, da bi od prejema odgovora sodišča 6. 1. 2020 do naroka 14. 1. 2020 lahko pridobila drugega pooblaščenca oziroma substituta. Prav tako tožena stranka ni navedla nobenega razloga zakaj na narok ni mogla pristopiti sama po direktorju. Zadeva se nanaša, kot je pravilno ugotovilo sodišče prve stopnje, na plačilo dveh računov, s katerima je tožeča stranka kot prodajalec zaračunala toženi stranki kot kupcu kupnino za naročeno in dobavljeno blago, na plačilo zakonskih zamudnih obresti ter na povrnitev izvršilnih ter pravdnih stroškov. Gre za zadevo, ki ni posebej zahtevna tako v dejanskem kot v pravnem pogledu.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

II. Tožena stranka je dolžna v roku 8 dni od vročitve te sodbe sodišča druge stopnje povrniti tožeči stranki 279,99 EUR stroškov tega pritožbenega postopka, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka roka za prostovoljno izpolnitev do plačila.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z v uvodu navedeno sodbo na podlagi pripoznave razsodilo, da mora tožena stranka v roku 8 dni po vročitvi prepisa sodbe plačati tožeči stranki 2.260,05 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi [...] (I. točka izreka). Toženi stranki je naložilo, da mora v roku 8 dni po vročitvi prepisa sodbe povrniti tožeči stranki izvršilne stroške 183,80 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi […] in pravdne stroške 664,10 EUR v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi […] (II. točka izreka). Ugotovilo je, da je za 14. 1. 2020 razpisalo narok v postopku majhne vrednosti, ki ga je zahtevala tožena stranka. Strankama je poslalo vabilo z dne 5. 12. 2019 na pripravljalni narok in narok za glavno obravnavo, določen na 14. 1. 2020, ob 10.00 uri, poleg tega je bilo poslano vabilo na zaslišanje. Ker ima tožena stranka pooblaščenca, sta bili 9. 12. 2019 vabili vročeni pooblaščencu. Slednji je v vlogi z dne 18. 12. 2019 prosil za preklic in preložitev naroka, ker ima istega dne pri drugem sodišču narok v kazenski zadevi, v kateri je obvezna obramba, in na ta narok v kazenski zadevi zaradi obsežnosti in zapletenosti zadeve ne more pridobiti substituta. Sodišče ni ugodilo prošnji pooblaščenca tožene stranke, ker je vabilo v predmetnem gospodarskem sporu prejel prej kot vabilo v kazenski zadevi, poleg tega lahko v gospodarskem sporu angažira substituta. O odločitvi in razlogih je sodišče obvestilo pooblaščenca tožene stranke, kot izhaja iz podpisane vročilnice. Dne 14. 1. 2020 je sodišče izvedlo narok, na katerega niti tožena stranka niti pooblaščenec nista prišla. Po zaključku naroka je bilo razpravljajoči sodnici predloženo opravičilo pooblaščenca tožene stranke, ki je bilo posredovano sodišču po elektronski poti manj kot uro pred narokom, in iz katerega izhaja, da pooblaščenec tožene stranke opravičuje izostanek, ker se mora kot zagovornik enega od več obdolženih udeležiti naroka v kazenski zadevi, to je isti zadevi, na katero se je že skliceval v vlogi z dne 18. 12. 2019, saj gre za kaznivo dejanje, ki se preganja po uradni dolžnosti. Tožena stranka ni izkazala upravičenih razlogov za izostanek in ni splošno znanih okoliščin, da iz upravičenih razlogov ni mogla priti na narok. Prošnja pooblaščenca tožene stranke, ki je odvetnik, za preložitev naroka, ker ima istega dne razpisan pred drugim sodiščem drug narok, ni upravičen razlog za preložitev, ker odvetnik ni navajal niti izkazal, da mu je tožena stranka prepovedala prenesti pooblastilo za posamezna dejanja na drugega odvetnika (substituta). Zahtevek se nanaša na plačilo dveh računov, s katerima je tožeča stranka kot prodajalec zaračunala toženi stranki kot kupcu kupnino za naročeno in dobavljeno blago, na plačilo zakonskih zamudnih obresti ter na povrnitev izvršilnih ter pravdnih stroškov. Zahtevek ne nasprotuje prisilnim ali moralnim pravilom, zato lahko stranke razpolagajo z njim.

2. Zoper to sodbo sodišča prve stopnje vlaga pritožbo tožena stranka po pooblaščencu iz razloga bistvene kršitve določb pravdnega postopka po 1. točki prvega odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP) v zvezi s 366. členom ZPP. V pritožbi navaja, da je pravočasno sporočila, da se pooblaščenec zaradi naroka v drugi kazenski zadevi pri drugem sodišču ne bo mogel udeležiti naroka, saj je obramba v kazenski zadevi obvezna, za ta narok v kazenski zadevi pa zaradi obsežnosti in zapletenosti zadeve ni mogel pridobiti substituta in da je pooblaščenec tožene stranke že 18. 12. 2019 zaprosil za preložitev naroka na drug termin. Enako pooblaščenec tožene stranke ni mogel dobiti substituta za narok v tej pravdni zadevi do izvedbe naroka 14. 1. 2020 (novoletne počitnice ali že razpisani naroki na isti dan). Kljub izkazanim in upravičenim razlogom za preložitev naroka, na katerem bi bila zaslišana tožena stranka po direktorju, ob upoštevanju, da preložitev ne bi pomenila dodatnih stroškov ali nerazumljivo dolgo obravnavo zadeve, sodišče nerazumljivo ni ugodilo prošnji tožene stranke ter je narok, razpisan za 14. 1. 2020, izvedlo brez da bi imela tožena stranka po direktorju možnost pristopiti na narok s pooblaščencem.

3. Tožeča stranka je po pooblaščencu odgovorila na pritožbo. V odgovoru navaja, da bi pooblaščenec lahko zagotovil substituta v tej zadevi, saj ne gre za komplicirano zadevo. Kar bi bilo na naroku razčistiti, je vprašanje, ali je bil med strankama sklenjen ustni dogovor o odlogu plačila. Pri tem bi zlahka sodeloval oz. pomagal substitut tako, da prisotnost izbranega odvetnika na naroku ni bila nujno potrebna. Še bolj pomembno je, da se naroka ni udeležil niti ni izostanka opravičil zakoniti zastopnik tožene stranke, kateremu bi bilo najbolj v interesu, da pristopi in pove o domnevnem dogovoru (ki ga ni bilo). Zakoniti zastopnik tožene stranke se ni opravičil niti ni pristopil, kljub temu, da je bil narok predlagan zaradi njegovega zaslišanja.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Tožena stranka neutemeljeno očita sodišču prve stopnje bistveno kršitev določb pravdnega postopka po 8. točki drugega odstavka 339. člena ZPP in navaja, da ji z nezakonitim postopanjem sodišča ni bila dana možnost obravnavanja ter ponavlja trditve iz vlog. Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo pravno pomembna dejstva v zvezi z vabljenjem strank in izvedbo naroka: (-) vabilo z dne 5. 12. 2019 je bilo vročeno pooblaščencu tožene stranke 9. 12. 2019, (-) ta je v vlogi z dne 18. 12. 2019 prosil za preklic in preložitev naroka, ker ima istega dne pri drugem sodišču narok v kazenski zadevi, v kateri je obvezna obramba in v kazenski zadevi zaradi obsežnosti ter zapletenosti ne more dobiti substituta, (-) da sodišče ni ugodilo prošnji, ker je vabilo v predmetnem gospodarskem sporu (datirano 5. 12. 2019) prejel prej kot vabilo v kazenski zadevi (datirano 16. 12 .2019) in je o odločitvi ter razlogih zanjo obvestilo pooblaščenca tožene stranke (z dopisom z dne 20. 12. 2019), kot izhaja iz podpisane vročilnice (vročeno 6. 1. 2020), (-) da je bilo 14. 1. 2020 manj kot uro pred narokom po elektronski pošti posredovano sodišču ponovno opravičilo pooblaščenca tožene stranke iz istega razloga, kot se je skliceval v vlogi z dne 18. 12. 2019 (13. točka obrazložitve sodbe). Tožena stranka kot nedopustno pritožbeno novoto navaja, da pooblaščenec tožene stranke ni mogel dobiti substituta za narok v tej pravdni zadevi do izvedbe naroka 14. 1. 2020 zaradi novoletnih počitnic ali že razpisanih narokov na isti dan. Ker ni pojasnila zakaj te navedbe ni mogla podati pravočasno pred sodiščem prve stopnje, je sodišče druge stopnje ni upoštevalo (prvi odstavek 337. člena ZPP).

6. Tožena stranka neutemeljeno navaja, da je izkazala upravičene razloge za preložitev naroka. Kot izhaja iz dejanskih ugotovitev sodišča prve stopnje, je imela tožena stranka zadosti časa, da bi od prejema odgovora sodišča 6. 1. 2020 do naroka 14. 1. 2020 lahko pridobila drugega pooblaščenca oziroma substituta. Prav tako tožena stranka ni navedla nobenega razloga zakaj na narok ni mogla pristopiti sama po direktorju. Zadeva se nanaša, kot je pravilno ugotovilo sodišče prve stopnje, na plačilo dveh računov, s katerima je tožeča stranka kot prodajalec zaračunala toženi stranki kot kupcu kupnino za naročeno in dobavljeno blago, na plačilo zakonskih zamudnih obresti ter na povrnitev izvršilnih ter pravdnih stroškov (14. točka obrazložitve sodbe). Gre za zadevo, ki ni posebej zahtevna tako v dejanskem kot v pravnem pogledu. Sodišče prve stopnje je zaradi nepristopa tožene stranke na narok, ki je predlagala izvedbo, in ker ni izkazala upravičenih razlogov za preložitev naroka v skladu s prvim odstavkom 115. člena ZPP pravilno izdalo sodbo na podlagi pripoznave v gospodarskem sporu majhne vrednosti na podlagi tretjega odstavka 454. člena ZPP.

7. V postopku na prvi stopnji ni bila storjena nobena od tistih bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, na obstoj katerih pazi sodišče druge stopnje po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP). Sodišče druge stopnje je na podlagi 353. člena ZPP zavrnilo pritožbo kot neutemeljeno in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

8. Stroški odgovora na pritožbo so bili potrebni za pravdo po prvem odstavku 155. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 165. člena ZPP in prvim odstavkom 154. člena ZPP), zato je sodišče druge stopnje priznalo tožeči stranki nagrado za sestavo 375 točk po prvi točki tarifne št. 21 Odvetniške tarife, materialne stroške 2 % oz. 7,5 točke, 22 % DDV, kar znaša skupaj 279,99 EUR. Odločitev o teku zakonskih zamudnih obresti od priznanih stroškov temelji na Načelnem pravnem mnenju Vrhovnega sodišča RS 1/2006.