Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Sprejem osebe na zdravljenje v psihiatrično bolnišnico v oddelek pod posebnim nadzorom brez privolitve v nujnih primerih.
I. Pritožba se zavrne in potrdi sklep sodišča prve stopnje.
II. O pritožbenih stroških bo odločilo prvostopno sodišče s posebnim sklepom.
1. Z izpodbijanim sklepom je prvostopno sodišče odločilo, da se udeleženko zadrži na oddelku pod posebnim nadzorom UKC X, brez privolitve v nujnih primerih, za dobo enega meseca, to je do 24. 4. 2020. 2. Prvostopni sklep s pritožbo izpodbija udeleženka zaradi zmotne ugotovitve dejanskega stanja. V pritožbi navaja, da udeleženka sicer boleha za duševno motnjo - paranoidna blodnjava motnja, vendar je zmotna presoja prvostopnega sodišča, da v posledici navedene bolezni ogroža svoje življenje in življenje drugih oziroma huje ogroža svoje zdravje ali zdravje drugih. Dejstvo je, da je udeleženka zaradi poslabšanja svojega duševnega zdravja prostovoljno prišla na zdravljenje, kjer pa je zaradi postopanja zdravstvenega osebja v povezavi s spremembo zdravil bila agresivna zoper zdravstveno osebje. Njeno ravnanje je tako posledica nesoglasja, da bi morala brez privolitve ostati na zdravljenju oziroma je posledica agresivnega zdravljenja, ki ga je začela prejemati po sprejemu v bolnišnico. Pred sprejemom v bolnišnico ni izkazovala nobene agresivnosti in tudi ne ravnanj, ki bi izkazovale hudo ogrožanje njenega lastnega zdravja. Izvedensko mnenje izvedenca psihiatra K. nima podlage v dejanskih okoliščinah, je le sklepanje izvedenca o vzroku za nastanek akutne bolezni, ki temelji na s stopnjo verjetnosti ugotovljenih dejstvih. Udeleženko je možno uspešno zdraviti z ambulantnim zdravljenjem in zato jo je potrebno takoj odpustiti iz prisilnega zdravljenja.
3. Pritožba ni utemeljena.
4. Pogoje za sprejema na zdravljenje brez privolitve opredeljuje določba prvega odstavka 39. člena Zakona o duševnem zdravju (v nadaljevanju ZDZdr).1 Ni sporno, da udeleženka boleha za duševno motnjo - paranoidna blodnjava motnja, zaradi katere ima hudo moteno presojo realnosti. V posledici navedene duševne motnje (tako izvedenec psihiater) je prepričana, da se okrog nje postavlja sistem, ki jo hoče uničiti, ji škoditi in v ta sistem so vključeni tudi njeni ožji družinski člani, zlasti njen mož. Iz navedenega razloga se je preselila k staršem, kjer pa se tudi počuti ogroženo. Sočasno je postala še bolezensko nezaupljiva do zdravstvenega sistema, ko je dan po sprejemu napadla zdravstveno osebje tako, da jo je bilo potrebno fiksirati. V obstoječi akutni fazi navedene trajne duševne motnje (ta je po izvedencu nastala najverjetneje zaradi neučinkovitosti novih zdravil, sin udeleženke je povedal, da je ta pred pol leta nehala jemati zdravila) zaradi nezdravljenja predvsem hudo škoduje svojemu zdravju. Duševna motnja je trajne narave in se ne poleže sama od sebe, sčasoma se simptomatika samo še slabša, preganjavica pa bolj zakorenini, s tem pa postane nedovzetna za učinke zdravil. V takem stanju pa tudi huje ogroža zdravje drugih (napadla je medicinsko osebje, ki je pomagalo drugi osebi in ne njej). Zaradi stabilizacije duševnega zdravja udeleženke je nujno zdravljenje na oddelku pod posebnim nadzorom, ker navedenih vzrokov in ogrožanja ni mogoče odvrniti z drugimi oblikami pomoči, kot pravilno prvostopno sodišče zaključuje na podlagi izvedenskega mnenja že navedenega izvedenca. Iz navedenih razlogov ni pritrditi pritožbenim izvajanjem, da v obravnavanem primeru ni izkazano, da udeleženka v posledici duševne motnje huje ogroža svoje zdravje pa tudi zdravje drugih in da za zdravljenje udeleženke ni potrebe njeno zadržanje na oddelku pod posebnim nadzorom brez njene privolitve. Ob tem velja še dodati, da pa je prvostopno sodišče ravno zaradi stabilizacije obstoječe akutne faze njene duševne motnje določilo dobo pridržanja za en mesec, ker je pričakovati (tako izvedenec), da se bo v navedenem obdobju duševno stanje udeleženke ob rednem jemanju primerih zdravil toliko stabiliziralo, da bo lahko odpuščena iz oddelka pod posebnim nadzorom. V kolikor pa se bo njeno zdravstveno stanje že poprej izboljšalo, pa jo lahko psihiatrična bolnišnica že pred iztekom navedenega roka odpusti iz oddelka pod posebnim nadzorom (prvi odstavek 71. člena ZDZdr).
5. Pravilna je tudi presoja prvostopnega sodišča, da navedeni ukrep pomeni poseg v človekove pravice in temeljne svoboščine udeleženke, ki pa je bil v danem primeru potreben ravno zaradi varstva zdravja udeleženke.
6. Odločitev pritožbenega sodišča temelji na določbi 42. člena Zakona o nepravdnem postopku v zvezi z 2. točko 365. člena Zakona o pravdnem postopku.
7. O stroških pritožbenega postopka bo s posebnim sklepom odločilo prvostopno sodišče. 1 Zdravljenje osebe v oddelku pod posebnim nadzorom brez njene privolitve je dopustno, če so izpolnjeni vsi naslednji pogoji: če ogroža svoje življenje ali življenje drugih ali če huje ogroža svoje zdravje ali zdravje drugih, ali povzroča hudo premoženjsko škodo sebi ali drugim; če je ogrožanje iz prejšnje alineje posledica duševne motnje, zaradi katere ima oseba hudo moteno presojo realnosti in sposobnost obvladovati svoje ravnanje in če navedenih vzrokov in ogrožanja in prve in druge alineje ni mogoče odvrniti z drugimi oblikami pomoči (z zdravljenjem v psihiatrični bolnišnici izven oddelka pod posebnim nadzorom, z ambulantnim zdravljenjem ali z nadzorovano obravnavo).