Jedro

Odločanje izvršilnega sodišča o dolžnosti plačevanja zakonskih zamudnih obresti od zapadlosti glavnice do plačila bi namreč predstavljalo odločanje o materialno pravni obveznosti dolžnika, kar v primeru izvršbe na podlagi izvršilnega naslova ni v pristojnosti izvršilnega sodišča.

Izrek

Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje v II. točki izreka potrdi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je izvršbo ustavilo za dne 12. 5. 2021 plačani znesek 265,37 EUR (I. točka izreka) in ugotovilo, da je terjatev upnika v celoti poplačana ter je s tem izvršba končana (II. točka izreka).

2. V pravočasni pritožbi upnik zahteva povračilo stroškov za delo izvršitelja in se pritožuje zoper ugotovitev sodišča, da je terjatev upnika v celoti poplačana ter je izvršba s tem končana. Trdi, da upniku za čas od 4. 6. 2020 do 12. 5. 2021, ko je bil poravnan znesek 265,37 EUR, pripadajo zamudne obresti od tega zneska v višini 19,86 EUR. Citira tretji odstavek I. točke izreka sklepa o izvršbi. Smiselno predlaga razveljavitev izpodbijane odločitve o ustavitvi izvršbe in njeno nadaljevanje za zakonske zamudne obresti v znesku 19,86 EUR.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Uvodoma sodišče prve stopnje ugotavlja, da je upnik s pritožbo podal zahtevek za odmero nadaljnjih izvršilnih stroškov, to je stroškov, ki so mu nastali z delom izvršitelja. O zahtevku je kot pristojno odločilo sodišče prve stopnje s sklepom z dne 14. 6. 2021 in njegov predlog zavrglo.1 Za upnika ni sporno, da je bila izvršba dovoljena za izterjavo glavnice v znesku 265,37 EUR, kakor tudi ne, da je bil ta znesek poravnan 12. 5. 2021. Posledično je tudi za ta znesek umaknil predlog za izvršbo in sodišče mu je v I. točki izreka sklepa sledilo. Ker je za upnika sporno, ali je bila s plačilom tega zneska poplačana celotna terjatev, je sodišče druge stopnje izpodbijani sklep preizkusilo zgolj v tej odločitvi, to je v II. točki izreka sklepa.

5. S sklepom o izvršbi z dne 21. 2. 2020 je sodišče prve stopnje dolžniku naložilo, da upniku v 8 dneh od prejema sklepa poravna denarno terjatev, in sicer znesek v višini 265,37 EUR (prvi in drugi odstavek I. točke izreka sklepa o izvršbi). V nasprotnem, če dolžnik naložene obveznosti ne izpolni, je za izterjavo tega zneska dovolilo izvršbo (tretji odstavek I. točke izreka sklepa o izvršbi). Prav tako je v tretjem odstavku I. točke izreka sklepa o izvršbi dovolilo izvršbo vseh nadaljnjih izvršilnih stroškov, odmerjenih po vsakokratnem sklepu sodišča, in sicer v roku 8 dni po prejemu sklepa brez obresti, po poteku tega roka pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dneva zamude do plačila. V IV. točki izreka sklepa o izvršbi je upnikov predlog za izvršbo zakonskih zamudnih obresti od zneska 265,37 EUR od dne 25. 7. 2017 dalje do plačila zavrnilo in v obrazložitvi utemeljilo, da iz izvršilnega naslova sodbe Okrajnega sodišča v Mariboru II K 10939/2017 z dne 6. 7. 2017 ne izhajajo zakonske zamudne obresti (6. točka obrazložitve). Sklep o izvršbi je postal pravnomočen 4. 6. 2020. 6. Čeprav sklep o izvršbi zaradi te kvalitete ne more biti več predmet preizkusa, sodišče druge stopnje upniku pojasnjuje, da je v izvršilnem postopku sodišče vezano na izvršilni naslov, zato ne more upniku prisoditi manj ali kaj drugega kot izhaja iz izvršilnega naslova. Takšna ureditev je posledica dejstva, da je obstoj in višina terjatve že ugotovljena v kazenskem postopku. V konkretnem primeru je v kazenski sodbo dolžniku naloženo le plačilo zneska 265,37 EUR brez zakonskih zamudnih obresti. Čeprav je po materialnem pravu (378. člen Obligacijskega zakonika - v nadaljevanju OZ) dolžan dolžnik, ki zamudi z izpolnitvijo denarne obveznosti, plačati poleg glavnice tudi zamudne obresti in so torej te res objektivna posledica zamude, upnik v izvršilnem postopku ne more zahtevati prisilne izterjave obresti, če za kaj takšnega nima podlage v izvršilnem naslovu. Zakonska določba sama po sebi še ne pomeni, da je mogoče dovoliti in voditi izvršbo tudi za zakonske zamudne obresti, v kolikor sodba ne zajema tudi teh. Izvršilni naslov za izterjavo zakonskih zamudnih obresti od nepravočasno plačane glavnice bo moral upnik izposlovati posebej v pravdnem postopku. Odločanje izvršilnega sodišča o dolžnosti plačevanja zakonskih zamudnih obresti od zapadlosti glavnice do plačila bi namreč predstavljalo odločanje o materialno pravni obveznosti dolžnika, kar v primeru izvršbe na podlagi izvršilnega naslova ni v pristojnosti izvršilnega sodišča. O tem, kaj je dolžnik dolžan plačati upniku, je že pravnomočno odločeno v izvršilnem naslovu.

7. Glede na vsebino izvršilnega naslova je bila izvršba pravilno dovoljena le za znesek 265,37 EUR in nadaljnje izvršilne stroške, ki jih bo sodišče odmerilo v postopku, ne pa za zakonske zamudne obresti od glavnice, kot si napačno razlaga pritožba. Ker nadaljnji izvršilni stroški v postopku upniku niso bili odmerjeni,2 znesek 265,37 EUR, za katerega je bila dovoljena izvršba, pa je bil tudi po izjavi upnika poplačan,3 je pritrditi prvostopenjski odločitvi o poplačilu celotne terjatve in končanju izvršbe. Sodišče druge stopnje je pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu potrdilo (2. točka 365. člena Zakona o pravdnem postopku - v nadaljevanju ZPP v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju - v nadaljevanju ZIZ). Odločitev je bila sprejeta potem, ko tudi uradni preizkus (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ) ni pokazal kršitev.

8. Odločitev o stroških pritožbenega postopka ni bila sprejeta, ker jih upnik ni priglasil (prvi odstavek 163. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

1 Sklep je postal pravnomočen 25. 6. 2021. 2 Upnik je po izdaji izpodbijanega sklepa zahteval povrnitev stroškov izvršitelja, sodišče prve stopnje pa je njegov zahtevek s sklepom z dne 14. 6. 2021 zavrglo. 3 Delni umik z dne 26. 5. 2021.