Jedro

Z začasnimi odredbami se v družinskopravnih zadevah ureja položaj, v katerem je otrok tako ogrožen, da ni moč čakati na zaključek postopka in pravnomočnost odločbe.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu (pod IV. točko izreka) potrdi.

II. Odločitev o stroških tega pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Udeleženca tega nepravdnega postopka sta starša treh deklic. S sodno poravnavo z dne 19. 5. 2023 sta se dogovorila o zaupanju vseh treh deklic v skupno varstvo in vzgojo, o naslovu njihovega stalnega prebivališča ter vročanju pošiljk, o izvajanju skupnega starševstva (po sistemu "teden - teden" razen med počitnicami), o plačevanju preživnine ter o uveljavljanju otroškega dodatka in olajšav.

2. Po dogovorjenem režimu se je skupno starševstvo izvajalo do decembra 2023, ko je sodišče za čas 60 dni predlagateljici prepovedalo približevanje deklicam. Od 19. 2. 2024 dalje izvajanje skupnega starševstva spet poteka po sodni poravnavi, torej tako, da so deklice vsak teden pri drugem staršu. 3. Predlagateljica je 1. 3. 2024 hkrati s predlogom za zaupanje hčerk njej v varstvo in vzgojo ter za določitev stikov med hčerkami in nasprotnim udeležencem, vložila še predlog za izdajo začasne odredbe. S slednjo predlaga, da se stiki med hčerkami in očetom začasno uredijo tako, da se določijo prvi teden od torka popoldan do srede zjutraj ter od petka popoldne do ponedeljka zjutraj, drugi teden pa od četrtka popoldne do petka zjutraj, in nato tako naprej izmenjaje vsak teden (torej neupoštevaje počitnice).

4. Sodišče prve stopnje je z uvodoma navedenim sklepom z dne 27. 3. 2024 pod IV. točko izreka predlagateljičin predlog za izdajo začasne odredbe zavrnilo1. 5. V pravočasni pritožbi zoper gornjo odločitev predlagateljica uveljavlja pritožbene razloge bistvene kršitve določb postopka, zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja zmotne uporabe materialnega prava. Predlaga spremembo z ugoditvijo predlogu za izdajo začasne odredbe ter priglaša pritožbene stroške. Bistvene pritožbene navedbe bodo povzete v nadaljevanju, ko bo nanje sproti odgovorjeno.

6. Nasprotni udeleženec se v odgovoru na pritožbo zavzema za njeno zavrnitev.

7. Pritožba ni utemeljena.

8. Pritožba napačno trdi, da sodišče prve stopnje ni obrazložilo, zakaj ni sledilo predlogu mnenja centra za socialno delo za izdajo predmetne začasne odredbe. Iz obrazložitve od 14. točke izpodbijanega sklepa dalje, predvsem pod 23. in 24. točko, izhajajo namreč jasni, razumljivi in temeljiti razlogi, zakaj predlagana intervencija sodišča v trenutni režim izvajanja stikov ni potrebna.

9. Uveljavljanje bistvene kršitve določb postopka iz razloga, ker sodišče "za drugačno odločitev nima dejanske podlage v jasnem in nedvoumnem mnenju CSD", je usmerjeno v kritiko ugotovljenega dejanskega stanja. Postopkovna kršitev zato ni podana.

10. Pritožba pravilno izpostavlja, da ima mnenje centra za socialno delo v postopkih za varstvo koristi otroka posebno težo2. Pritožbena trditev, da ima mnenje centra za socialno delo naravo izvedeniškega mnenja, nima ne zakonske podlage ne podlage v sodni praksi3. Gre za dokaz, glede katerega tako kot za druge dokaze velja načelo proste presoje dokazov. Po tem načelu sodišče pri presoji dokazov ni vezano na kakšna dokazna pravila (8. člen Zakona o pravdnem postopku - v nadaljevanju ZPP, ki se glede izdaje začasne odredbe v postopkih za varstvo koristi otroka uporablja na podlagi 100. člena Zakona o nepravdnem postopku - v nadaljevanju ZNP-1, ter 15. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju). Mnenju centra za socialno delo je zato potrebno kljub njegovi posebni teži presojati tudi na podlagi drugih izvedenih dokazov.

11. Z začasnimi odredbami se v družinsko pravnih zadevah ureja položaj, v katerem je otrok tako ogrožen, da ni moč čakati na zaključek postopka in pravnomočnost odločbe (161. člen Družinskega zakonika - v nadaljevanju DZ).

12. Sodišče prve stopnje je pri odločitvi o predlagani začasni odredbi upoštevalo predvsem ravnanje staršev po prenehanju ukrepa o prepovedi približevanja. Vsebinsko je sicer v celoti sprejelo mnenje centra za socialno delo z dne 20. 3. 2024 glede nedopustnosti očetovega ravnanja. Vendar je še upoštevaje druge izvedene dokaze zaključilo, da v posledici očetovega ravnanja v trenutnem režimu stikov ni bila zaznana ogroženost deklic ter da bo oče tudi glede na obrazložitev izpodbijanega sklepa razumel, da mora takoj spremeniti svoja ravnanja, sicer bo sodišče v njegovo razmerje z deklicami zaradi preprečitve odtujevanja od matere poseglo s prisilnimi ukrepi ter mu omejilo stike. Pri tehtanju, ali naj z večjo prisotnostjo matere v življenju deklic očetov vpliv časovno omeji, je nižje sodišče dalo prednost stabilnosti t.j. da se hčerk (še) ne obremenjuje z novo prisilno odločbo, saj bi ta zopet menjala režim stikov in pri njih povzročila nove stiske.

13. Pritožba pravilnosti gornje ocene izrecno ne izpodbija. Meni pa, da bi moralo sodišče zaradi okoliščin, ki so se izkazale za rizične z očetove strani, stike omejiti.

14. Sodišče prve stopnje je pritožbeno izpostavljene okoliščine upoštevalo v pravilni meri. Tudi po presoji pritožbenega sodišča je v trenutni situaciji potrebno dati prednost predvidljivosti in konstantnosti stikov, glede katerih sta se starša s sodno poravnavo dogovorila pred dobrim letom. Od ponovne uvedbe režima "teden - teden" do izdaje izpodbijanega sklepa je namreč potekel komaj mesec dni. Že zato je to najbolj v korist deklicam. Poleg tega je sodišče ugotovilo, da je selitev hčerk med staršema naporna za otroke in starša, prehodi, ki že itak povzročajo glavnino težav, bi bili v primeru ugoditve predlogu še pogostejši (namesto dveh prehodov, bi jih bilo v dveh tednih šest), predlagani režim pa bi v primeru ugoditve veljal tudi med počitnicami. Navkljub ugotovitvi, da očetovo ravnanje predstavlja rizični dejavnik, se izpodbijana odločitev izkaže za najbolj v korist deklic ter za popolnoma življenjsko sprejemljivo tudi ob dejstvu, da kakšne posledice očetovega ravnanja pri deklicah še niso zaznane, predlagateljica pa se z začasno odredbo zavzema le za nekoliko manjši obseg stikov od tistega, ki je določen s sodno poravnavo. Je pa prvostopno sodišče itak še pojasnilo, da bo glede na preteklo dogajanje v nadaljevanju postopka ravnanju staršev, in to obeh, do otrok sproti posvečalo še posebno pozornost. 15. Nenazadnje velja udeležencema zaradi jasnejšega uvida v položaj, v katerem sta se kot starša treh deklic znašla po razpadu partnerske zveze, še predočiti, da se bosta morala glede na nizko starost deklic še precej časa dogovarjati in sprejemati skupne odločitve glede njihove vzgoje ter varstva. Še najmanj petnajst let - kolikor je do polnoletnosti najmlajše deklice. Ukrepi sodišča, katerih izrek predlagata v tem postopku, resda lahko omogočijo in uredijo izvajanje starševstva. Vendar breme izvedbe ukrepov, kakršnikoli že bodo, vedno ostane na starših, saj so ti tisti, ki morajo zagotoviti ustrezen socialno-čustveni razvoj svojih otrok s tem, da izvajanju starševske skrbi dajo ustrezno vsebino. S sodnimi ukrepi ali brez njih je rezultat tega razvoja vedno silno nepredvidljiv. Lahko je tudi neugoden, in to ne samo za otroke, tudi za starše. Z ustrezno komunikacijo in sodelovanjem med staršema se ta riziko zmanjšuje. Zato naj starša svojo energijo in trud čimprej, še preden se bo nezdrava družinska klima pričela odražati na deklicah, usmerita v take odnose, ki bodo deklicam dobra popotnica v odraslost. 16. Pritožbeni razlogi niso podani. Ker ni podana niti katera od kršitev, na katero pritožbeno sodišče ob odločanju o pritožbi pazi uradoma, je bilo potrebno pritožbo zavrniti in sklep sodišča prve stopnje v izpodbijani IV. točki izreka potrditi (3. točka 365. člena, 366. člen in 353. člen ZPP).

17. Odločitev o pritožbenih stroških, ki jih je priglasila predlagateljica, je odvisna od odločitve o glavni stvari. Zato bo o teh stroških odločeno s končno odločbo (prvi odstavek 165. člena in šesti odstavek 163. člena ZPP).

1 V času izdaje izpodbijanega sklepa so bile deklice stare 7 let in 4 mesece, 5 let in 8 mesecev ter najmlajša malo manj kot 3 leta. 2 Primerjaj sklep Vrhovnega sodišča II Ips 56/2019, 10. točka obrazložitve. 3 Primerjaj sklep Višjega sodišča v Celju Cp 433/2021, 11. točka obrazložitve.