Jedro

ZPP v tretjem odstavku 189. člena določa, da dokler pravda teče, se ne more o istem zahtevku začeti nova pravda med istimi strankami; če se taka pravda začne, sodišče zavrže tožbo. Zato je v tem sporu pomembno vprašanje, kdaj se je katera od pravd začela.

Kot izhaja iz podatkov v spisu, je bila tožničina nasprotna tožba (v zadevi I Pd 694/2017) vročena toženki še v letu 2016, saj je toženka 22. 11. 2016 vložila pripravljalno vlogo, v kateri je podala tudi odgovor na nasprotno tožbo. Ker je bila tožba v obravnavani zadevi vložena 17. 3. 2017 in toženki vročena 29. 3. 2017, je bila pravda v tej zadevi začeta, ko je že tekel postopek v zadevi opr. št. I Pd 694/2017. Zato je sodišče prve stopnje tožbo za odškodninski zahtevek skladno s tretjim odstavkom 189. člena ZPP pravilno zavrglo.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom tožbo zavrglo (I. točka izreka) in tožnici naložilo, da toženki povrne pravdne stroške 374,54 EUR v 15 dneh, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka tega roka dalje do plačila (II. točka izreka).

2. Zoper navedeni sklep se pritožuje tožnica. Navaja, da je sklep nezakonit, ker je tožnica v zadevi opr. št. I Pd 694/2017 utesnila svoj zahtevek za 8.354,40 EUR iz naslova ničnosti pogodbe o zaposlitvi in izplačila razlike v plači, zaradi česar je bila s tem tudi spremenjena vrednost tožbenega zahtevka na 27.845,60 EUR. Pojasnjuje, da je v tem sporu (opr. št. I Pd 700/2017) vložila odškodninsko tožbo zaradi nezakonite odpovedi pogodbe o zaposlitvi in za ugotovitev ničnosti pogodbe o zaposlitvi. V zadevi opr. št. I Pd 694/2017 je bilo razsojeno o odškodninski tožbi, zahtevek za ugotovitev ničnosti pogodbe o zaposlitvi pa je bil zavrnjen, ker se vtožuje v zadevi opr. št. I Pd 700/2017. Tožnica predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in sklep o zavrženju tožbe razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje, da odloči o zahtevku glede ničnosti pogodbe o zaposlitvi in izplačila razlike v plači v znesku 8.354,40 EUR. Predlaga tudi, da se oprosti plačila stroškov toženki, v kolikor s pritožbo ne bi uspela.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Na podlagi drugega odstavka 350. člena v zvezi s 366. členom Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 s sprem.) je pritožbeno sodišče preizkusilo izpodbijani sklep v mejah razlogov, navedenih v pritožbi, pri tem pa po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 1., 2., 3., 6., 7., 11. točke, razen glede obstoja in pravilnosti pooblastila za postopek pred sodiščem prve stopnje, ter 12. in 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP in na pravilno uporabo materialnega prava. Pri navedenem preizkusu je ugotovilo, da sodišče prve stopnje ni zagrešilo absolutnih bistvenih kršitev določb postopka, na katere pazi po uradni dolžnosti.

5. Iz podatkov v spisu izhaja, da je tožnica v tem sporu tožbo vložila 17. 3 .2017 (toženki vročeno 29. 3. 2017) in zahtevala plačilo odškodnine v znesku 36.200,00 EUR ter ugotovitev ničnosti pogodbe o zaposlitvi z dne 16. 6. 2010. Odškodninski zahtevek se nanaša na: - izgubljeni zaslužek za obdobje od 1. 1. 2010 do 14. 5. 2013 v znesku 16.200,00 EUR; - premoženjsko škodo zaradi odprodaje imetja in nedokončanje študija v znesku 6.000,00 EUR; - nepremoženjsko škodo za psihične težave zaradi protipravnega ravnanja toženke v znesku 4.000,00 EUR; - odškodnino zaradi uničenja poslovnega ugleda in časti v znesku 10.000,00 EUR.

6. Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da pred tem sodiščem teče pod opr. št. I Pd 694/2017 pravda med istima strankama, o istih odškodninskih zahtevkih z istimi zneski. Navedeni odškodninski zahtevek je tožnica vložila pred Okrajnim sodiščem v Ljubljani v zadevi opr. št. II P 2179/2016, ko je podala odgovor na tožbo in istočasno nasprotno tožbo, o kateri se je okrajno sodišče izreklo za stvarno nepristojno in je zadevo odstopilo v nadaljnje sojenje prvostopnemu delovnemu sodišču. Tako se je tožničin odškodninski zahtevek začel voditi kot samostojna tožba pred sodiščem prve stopnje pod opr. št. I Pd 694/2017, ki je 29. 3. 2017 sprejelo sklep, s katerim je tožnici naložilo, da tožbo dopolni. Tožnica se je na navedeni sklep odzvala in 29. 4. 2017 na pošti oddala vlogo "dopolnitev tožbe". Iz te vloge izhaja, da so predmet te tožbe naslednji zahtevki: a) zahtevek iz naslova prikrajšanja pri plači v višini 8.354,40 EUR neto s pripadajočimi zamudnimi obrestmi; b) odškodninski zahtevek iz naslova: - izgubljenega zaslužka 16.200,00 EUR, utesnjeno na znesek 7.845,60 EUR; - premoženjske škode 6.000,00 EUR; - nepremoženjske škode 4.000,00 EUR; - odškodnine zaradi uničenja poslovnega ugleda in časti v znesku 10.000,00 EUR.

Iz navedenega izhaja, da sta odškodninska zahtevka v tem sporu in v zadevi opr. št. I Pd 694/2017 identična.

7. ZPP v tretjem odstavku 189. člena določa, da dokler pravda teče, se ne more o istem zahtevku začeti nova pravda med istimi strankami; če se taka pravda začne, sodišče zavrže tožbo. Zato je v tem sporu pomembno vprašanje, kdaj se je katera od pravd začela. Sodišče prve stopnje je v izpodbijanem sklepu navedlo ugotovitev, da je tožnica tožbo za odškodninski zahtevek v zadevi opr. št. I Pd 694/2017 vložila 22. 6. 2016, torej prej kot v predmetni zadevi, v kateri je bila tožba vložena 17. 3. 2017, kar pa za presojo litispendence ni odločilno. Na podlagi prvega odstavka 189. člena ZPP pravda začne teči z vročitvijo tožbe toženi stranki (ne pa z vložitvijo tožbe). Toda ne glede na navedeno je pravilen zaključek, da se je pravda v zadevi opr. št. I Pd 694/2017 začela prej kot v obravnavani zadevi.

Kot izhaja iz podatkov v spisu, je bila tožničina nasprotna tožba (v zadevi I Pd 694/2017) vročena toženki še v letu 2016, saj je toženka 22. 11. 2016 vložila pripravljalno vlogo, v kateri je podala tudi odgovor na nasprotno tožbo. Ker je bila tožba v obravnavani zadevi vložena 17. 3. 2017 in toženki vročena 29. 3. 2017, je bila pravda v tej zadevi začeta, ko je že tekel postopek v zadevi opr. št. I Pd 694/2017. Zato je sodišče prve stopnje tožbo za odškodninski zahtevek skladno s tretjim odstavkom 189. člena ZPP pravilno zavrglo.

8. Tožnica je v tem sporu zahtevala tudi ugotovitev ničnosti pogodbe o zaposlitvi z dne 16. 6. 2010 in zato ugotovitev veljavnosti prejšnje pogodbe o zaposlitvi z dne 27. 6. 2002, hkrati pa ugotovitev nezakonitosti in razveljavitev pogodbe o zaposlitvi z dne 16. 6. 2010. Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da je bilo o tem zahtevku že pravnomočno razsojeno s sodbo opr. št. I Pd 1101/2011 z dne 14. 5. 2013, ki je v zvezi s sodbo in sklepom opr. št. Pdp 788/2013 postala pravnomočna dne 23. 1. 2014. Zato je na podlagi drugega odstavka 319. člena ZPP tožbo tudi v tem delu zahtevka pravilno zavrglo, saj se pravda o zahtevku, o katerem je že bilo pravnomočno odločeno, ne more ponovno začeti.

9. Pritožbena navedba, da je tožnica v sporu opr. št. I Pd 694/2017 umaknila tožbo v delu zahtevka za plačilo 8.354,40 EUR, je nerelevantna, saj se umaknjeni del tožbe nanaša na plačilo iz naslova prikrajšanja pri plači, ta zahtevek pa ni predmet tožbe v tem sporu.

10. Ker je sodišče prve stopnje tožbo v celoti zavrglo, je pravilna tudi odločitev o stroških postopka, o katerih je bilo odločeno po prvem odstavku 154. člena ZPP, toženki pa so bili priznani stroški skladno z določili Odvetniške tarife (OT, Ur. l. RS, št. 2/2015 in nasl.), zato ni utemeljena zahteva tožnice, da se jo oprosti plačila stroškov toženki.

11. Ker niso podani uveljavljeni pritožbeni razlogi, niti tisti, na katere mora paziti po uradni dolžnosti, je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP).