Jedro

Po splošnem določilu 34. člena ZNP je v revizija kot izredno pravno sredstvo v nepravdnem postopku izključena. Postopek o delitvi stvari v solastnini je urejen v trinajstem poglavju ZNP (postopek za delitev stvari in skupnega premoženja) v členih 119 do 126 in v navedenih členih ni določbe, ki bi predpisovala izjemo od splošnega določila 34. člena ZNP in dovoljevala revizijo v takem postopku. Zato je moralo Vrhovno sodišče revizijo zavreči, ker ta ni dovoljena (377. člena ZPP v zvezi s 34. in 37. členom ZNP).

Izrek

I. Revizija se zavrže. II. Nasprotna udeleženka mora v 15 dneh od vročitve tega sklepa povrniti predlagatelju njegove stroške odgovora na revizijo v znesku 480,00 EUR.

Obrazložitev

1. Pokojna predlagatelja A. A. in B. B. sta 14. 2. 1996 vložila predlog za razdružitev solastnine pri nepremičninah, vpisanih v zemljiškoknjižni vložek 433 k. o. ..., ki so takrat obsegale stanovanjsko hišo ..., stoječo na parceli 517/1, garažo na parceli 517/6 in stavbo z garažo na parceli 517/4. Pokojna predlagateljica je že za časa življenja svoj delež na nepremičnini s pogodbo o dosmrtnem preživljanju prenesla na predlagatelja B. B., ki je sedaj tudi že pokojni, C. C. pa je glede sporne nepremičnine njegov dedič.

2. Sodišče prve stopnje je nepremičnino parc. št. 517/1 k. o. ... razdružilo tako, da nastanejo nepremičnine parc. št. 517/7 s stavbo ID znakom ... in parc. št. 517/8, ki postaneta izključna last nasprotne udeleženke, ter parc. št. 517/9 in 517/10, ki postaneta izključna last predlagatelja, vse k. o. ... (I., II. in III. točka izreka). Na parc. št. 517/7 k. o. ... je vzpostavilo etažno lastnino tako, da predlagatelju pripada posamezni del št. 1 in št. 4 ter nasprotni udeleženki posamezni del št. 3, posebni skupni del stavbe št. 5 pripada vsakokratnemu lastniku posameznega dela št. 1 v deležu do 1188/1946 in posameznega dela št. 4 v deležu do 758/1946 ter splošni skupni del stavbe, ki ga predstavlja nepremičnina parc. št. 517/7, pripada vsakokratnemu lastniku posameznega dela št. 1 v deležu do 1188/2955, št. 3 v deležu do 1009/2955 in št. 4 v deležu do 758/2955 (IV. točka izreka). Sodišče je hipoteko v korist upnika SKB banke d.d, Ljubljana (ID pravice ...) preneslo na vse novonastale dele dosedanje nepremičnine parc. št. 517/1 k. o. ..., in sicer na parc. št. 517/7 s stavbo, v kateri so posamezni deli stavbe št. 1, 3, 4 in 5, parc. št. 517/8, 517/9 in 517/10 (V. točka izreka). Na parc. št. 517/8 in 517/9 je ustanovilo služnost (VI. In VII. točka izreka), odločilo, da je izvedensko poročilo sestavni del sklepa (VIII. točka izreka) ter da bo o stroških postopka odločeno s posebnim sklepom (IX. točka izreka).

3. Sodišče druge stopnje je pritožbo nasprotne udeleženke zavrglo, pritožbi predlagatelja pa ugodilo in sklep sodišča prve stopnje v V. točki izreka spremenilo tako, da se hipoteka v korist upnika SKB banke d.d., Ljubljana (ID pravice ...) prenese le na novonastala dela dosedanje nepremičnine 517/1 k. o. ..., ki postaneta izključna last nasprotne udeleženke, in sicer na posamezni del št. 3 v stavbi z ID znakom ..., ki stoji na parc. št. 517/7, in na parc. št. 517/8, vse k. o. .... Odločilo je tudi, da vsak udeleženec krije svoje stroške pritožbenega postopka.

4. Nasprotna udeleženka je zoper sklep sodišča druge stopnje vložila revizijo. Predlagala je, da Vrhovno sodišče reviziji ugodi in sklep sodišča druge stopnje v izpodbijani I. točki izreka razveljavi in zadevo vrne sodišču druge stopnje v nadaljnje odločanje.

5. Predlagatelj je odgovoril na revizijo in predlagal njeno zavrženje. Navedel je tudi, da je izpodbijan sklep sodišča druge stopnje pravilen in zakonit, revizija pa je neutemeljena.

6. Revizija ni dovoljena.

7. Predmet presoje v obravnavani zadevi je nepravdni postopek za delitev nepremičnine. Predlog je bil predlog vložen 14. 2. 1996. Zato se glede na prehodno določbo prvega odstavka sedaj veljavnega 216. člena Zakona o nepravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 16/2019 - v nadaljevanju ZNP-1) postopki, ki so bili začeti pred uveljavitvijo tega zakona pred pristojnimi sodišči, dokončajo po določbah do sedaj veljavnih predpisov, torej po določbah Zakona o nepravdnem postopku (Uradni list SRS, št. 30/86, 20/88, RS 19/94 - ZS, 87/02 - SPZ, 131/03 - odl. US, 77/08 - ZDZdr, 10/17 – ZPP-E in 16/19 - v nadaljevanju ZNP). Po splošnem določilu 34. člena ZNP je v revizija kot izredno pravno sredstvo v nepravdnem postopku izključena. Postopek o delitvi stvari v solastnini je urejen v trinajstem poglavju ZNP (postopek za delitev stvari in skupnega premoženja) v členih 119 do 126 in v navedenih členih ni določbe, ki bi predpisovala izjemo od splošnega določila 34. člena ZNP in dovoljevala revizijo v takem postopku.

8. Glede na navedeno je Vrhovno sodišče moralo revizijo zavreči, ker ta ni dovoljena (377. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s 34. in 37. členom ZNP).

9. Če sodišče zavrže ali zavrne pravno sredstvo, odloči tudi o stroških, ki so nastali med postopkom v zvezi z njim (prvi odstavek 165. člena ZPP). Odločitev, da nasprotna udeleženka sama krije svoje stroške revizijskega postopka, ker z revizijo ni uspela, temelji na prvem odstavku 165. člena ZPP in prvem odstavku 154. člena ZPP in je zajeta z izrekom o zavrnitvi revizije. Na podlagi navedenih določb pa mora nasprotna udeleženka povrniti predlagatelju njegove stroške odgovora na revizijo v znesku 480,00 EUR (kar predstavlja 800 točk glede na 3. alinejo tar. št. 22/3 Odvetniške tarife v zvezi z tar. št. 18/1). Stroški so obračunani glede na vrednost spornega predmeta, opredeljeno v pritožbi (10.432,32 EUR), ker v spisu ni podatkov za drugačen obračun stroškov, da bi se priznalo 1.500 točk za odgovor na revizijo, kot jih priglaša predlagatelj.