Jedro

I.Revizija se dopusti glede vprašanja: Ali je višje sodišče s tem, ko je tek objektivnega roka za vložitev dediščinske tožbe oprlo izključno na uporabo prvega odstavka 141. člena Zakona o dedovanju (ZD), ne pa tudi na 360. člena Obligacijskega zakonika (OZ), ravnalo pravilno in zakonito?

II.Predlog se zavrne glede prvega in drugega vprašanja in zavrže glede četrtega in petega vprašanja.

Izrek

I.Revizija se dopusti glede vprašanja: Ali je višje sodišče s tem, ko je tek objektivnega roka za vložitev dediščinske tožbe oprlo izključno na uporabo prvega odstavka 141. člena Zakona o dedovanju (ZD), ne pa tudi na 360. člena Obligacijskega zakonika (OZ), ravnalo pravilno in zakonito?

II.Predlog se zavrne glede prvega in drugega vprašanja in zavrže glede četrtega in petega vprašanja.

Obrazložitev

1.Tožnik v tem postopku uveljavlja svojo dedno pravico. V zapuščinskem postopku po pokojni materi pravdnih strank Okrajnega sodišča v Mariboru I D 419/2004 je bil s sklepom o dedovanju z dne 13. 4. 2005 kot edini dedič razglašen toženec. Tožnik zatrjuje, da ni bil pravilno vabljen na zapuščinsko obravnavo, ker mu je bilo vabilo poslano na napačen naslov, in da je bil sklep o dedovanju po odredbi sodišča poslan le tožencu, zato ni vedel, da teče zapuščinski postopek po materi. Zaradi nepravilnega postopanja zapuščinskega sodišča (nepravilne vročitve/opustitve vročitve) mu pravica do obravnavanja v zapuščinskem postopku in s tem možnost, da svojo dedno pravico uveljavi že v njem, ni bila zagotovljena.

2.V obravnavani zadevi je to že peta odločitev. Prve tri odločitve je višje sodišče razveljavilo. Četrtič je, po tem ko je sodišče prve stopnje tožbenemu zahtevku delno ugodilo, zavrnilo tožnikovo pritožbo in v zavrnilnem delu potrdilo sodbo sodišča prve stopnje. Zoper to sodbo je tožnik vložil revizijo; Vrhovno sodišče je sodbi sodišč druge in prve stopnje v izpodbijanem delu razveljavilo in zadevo v tem obsegu vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje.

3.V ponovljenem postopku je sodišče prve stopnje ugodilo tožbenemu zahtevku. Sodišče druge stopnje je delno ugodilo pritožbi toženca in spremenilo izrek sodbe sodišča prve stopnje tako, da je zavrnilo tožbeni zahtevek v prvem odstavku I. točke izreka in v III. točki izreka. V preostalem delu je pritožbo zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

4.V zvezi s sodbo višjega sodišča tožnik vlaga predlog za dopustitev revizije in predlaga dopustitev revizije glede vprašanj: 1. Ali je Višje sodišče v Mariboru pravilno in zakonito, brez zagrešitve absolutnih bistvenih kršitev določb postopka po 14. in 15. točki drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) uporabilo določbo 2. oziroma 3. alineje 358. člena ZPP v delu, ki se nanaša na poštenost oziroma nepoštenost tožene stranke glede premoženja, ki ni bilo predmet denacionalizacije? 2. Ali je postopanje Višjega sodišča v Mariboru, ko slednje pri ugotavljanju (ne)poštenosti tožene stranke glede premoženja, ki ni bilo predmet denacionalizacije, ni upoštevalo materialnega prava, to je določbe prvega odstavka 136. člena Zakona o dedovanju (v nadaljevanju ZD), pravilno in zakonito? 3. Ali je Višje sodišče v Mariboru s tem, ko je tek objektivnega roka za vložitev dediščinske tožbe uprlo izključno na uporabo določbe prvega odstavka 141. člena ZD, ne pa tudi na določbo 360. člena OZ, ravnalo pravilno in zakonito ? 4. Ali je pravilna odločitev Višjega sodišča v Mariboru glede uspeha tožeče stranke v predmetni pravdni zadevi glede uporabe drugega odstavka 154. člena ZPP? 5. Ali je Višje sodišče v Mariboru pri prisoji stroškov pritožbenega postopka toženi stranki glede nagrade za prejem in proučitev sodbe sodišča prve stopnje in nagrade za poročilo stranki pravilno uporabilo materialno pravo določbe Odvetniške tarife ter določbo drugega odstavka 154. člena ZPP?

5.Predlog je delno utemeljen.

6.Vrhovno sodišče dopusti revizijo, če je od njegove odločitve mogoče pričakovati odločitev o pravnem vprašanju, pomembnem za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava prek sodne prakse (prvi odstavek 367.a člena ZPP).

7.Pogoji za dopustitev revizije iz prvega odstavka 367.a člena ZPP so izpolnjeni glede vprašanja, navedenega v izreku tega sklepa. Vrhovno sodišče je zato revizijo v tem obsegu dopustilo. Ker pa v obravnavanem primeru pogoji za dopustitev revizije iz prvega odstavka 367.a člena ZPP glede prvega in drugega vprašanja niso podani, je Vrhovno sodišče predlog v tem delu zavrnilo (drugi odstavek 367.c člena ZPP).

8.Tožnik s četrtim in peti vprašanjem izpodbija odločitev nižjih sodišč glede stroškov pravdnega postopka. Sklep o stroških postopka ni sklep, s katerim se postopek pravnomočno konča. Ker revizija zoper tak sklep ni dovoljena (prvi odstavek 384. člena ZPP), je sodišče ob smiselni uporabi 377. člena ZPP predlog za dopustitev revizije v tem delu kot nedovoljen zavrglo.

9.Vrhovno sodišče je odločalo v senatu, ki je naveden v uvodu odločbe. Odločitev je sprejelo soglasno (sedmi odstavek 324. člena ZPP).

---.---

Op. št. (1)Vse revizijske navedbe, ki te presegajo oziroma jim nasprotujejo, so zato neupoštevne.

Op. št. (2)Nekaj mesecev oziroma ko bo začel delovati lokal tožencev na Selanovem trgu, kar se je zgodilo v letu 1993; poleg tega je tožnik že pred zapisom potrdila z dne 16. 1. 1995 od tožencev večkrat zahteval vrnitev posojila.