Jedro

Nova dejstva in dokazi, ki jih lahko predlaga stranka v pritožbi, s katero se izpodbija sodba sodišča prve stopnje o določeni preživnini za otroka, morajo biti vezana na časovno obdobje do izdaje sodbe sodišča prve stopnje.

Če je razpisana pritožbena obravnava, pravdne stranke po preteku roka za pritožbo ali odgovora na pritožbo (do razpisa pritožbene obravnave in na pritožbeni obravnavi), ne smejo več navajati novih dejstev in predlagati novih dokazov. Le v primeru, če pritožbeno sodišče dopolni dokazni postopek na podlagi pooblastila iz tretjega odstavka 408. člena ZPP, lahko pravdne stranke predlagajo nova dejstva in dokaze tudi po vloženi pritožbi, vendar le v okviru dopolnjenega postopka.

Sodišče mora v sodbi denarno oceniti, kakšni so skupni mesečni stroški (oziroma letni stroški) za otroka, navedeni skupni strošek pa mora biti preverljiv skozi ugotovljene posamezne potrebe otroka, vsaj na način, kot so opredeljene v drugem odstavku 129.a člena ZZZDR in glede drugih stroškov, ki odločilno (stroškovno) vplivajo na zadovoljevanje potreb otroka, ki sicer niso taksativno naštete v citiranem členu.

Otroškega dodatek ni namenjen zniževanju preživninska bremena preživninskih zavezancev, ker je preživninsko breme posameznega zavezanca določeno glede na njegove finančne zmožnosti, ob upoštevanju potreb otroka in razmejitvi finančnega bremena med preživninska zavezanca. Otroški dodatek se upošteva pri preživninskem bremenu zavezancev le v primeru, ko preživninska zavezanca nimata dovolj lastnih finančnih sredstev za kritje osnovnih preživninskih potreb otroka.

Izrek

I.Pritožbama tožeče in tožene stranke se deloma ugodi in se sodba sodišča prve stopnje v I. in II. točki spremeni tako, da se glasi: Tožnik M. K. je dolžan plačevati mesečno preživnino za mladoletnega Ma. K., rojenega xxx, od 1. 12. 2011 dalje 95,84 EUR in od 1. 1. 2012 dalje 173,00 EUR, za mladoletno A. K. pa od 1. 2. 2012 dalje 166,13 EUR, od 1. 3. 2012 dalje 192,00 EUR in od 1. 9. 2012 dalje 170,00 EUR, pri čemer je dolžan plačati preživninske zneske, ki so zapadli do pravnomočnosti sodbe v roku 15 dni, v bodoče dospevajoče obroke pa do vsakega 15. dne v mesecu za tekoči mesec v zneskih določenih s to sodbo, vse do prve uskladitve preživnin z gibanjem življenjskih stroškov, od tedaj dalje v valoriziranih zneskih skladno s sklepom vlade RS in po vsakokratnem obvestilu pristojnega Centra za socialnega dela, v primeru zamude skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dneva zapadlosti posameznega mesečnega zneska preživnine do plačila, vse pod izvršbo.

Zahtevek tožnika na plačilo nižje preživnine in zahtevek toženke na plačilo višje preživnine se zavrneta“.

II.V ostalem delu se pritožbi zavrneta in se v izpodbijanem in nespremenjenem delu potrdi sodba sodišča prve stopnje.

III.Pritožba tožene stranke zoper popravni sklep se zavrne in se potrdi popravni sklep sodišča prve stopnje.

IV.Pritožbi tožeče stranke in tožene stranke zoper sklep IV P 278/2012 z dne 25. 1. 2013 se zavrneta in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

V.Pravdni stranki krijeta vsaka sama svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1.Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo razsodilo, da je tožnik dolžan od 25. 10. 2010 dalje za preživljanje mladoletnih otrok(1) plačevati mesečno preživnino za vsakega v znesku 200,00 EUR na bančni račun toženke – matere, pri čemer se upošteva, da je tožnik za obdobje od decembra 2010 do novembra 2012 za vsakega otroka poravnal preživnino v znesku 120,00 EUR. Do pravnomočnosti sodbe zapadle obroke je tožnik dolžan plačati v 15 dneh, v bodoče dospevajoče obroke pa do vsakega 15. dne v mesecu za tekoči mesec, v primeru zamude skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od zapadlosti posameznega obroka v plačilo (točka I). S popravnim sklepom je sodišče prve stopnje popravilo očitno pisno napako v prvem odstavku izreka sodbe tako, da je znesek 200,00 EUR, kolikor znaša mesečna preživnina za (posameznega) otroka, nadomestilo z zneskom 185,00 EUR (točka I). S sodbo je sodišče prve stopnje še razsodilo, da se tožbeni zahtevek v presežku zavrne (točka II), ter da vsaka stranka trpi svoje stroške pravdnega postopka (točka III). Prvo sodišče je s sklepom z dne 25. 1. 2013 zavrnilo predlog toženke za izdajo začasne odredbe, s katero je predlagala, da se tožniku naloži, da je dolžan od 15. 10. 2012 za preživljanje posameznega otroka plačevati začasno mesečno preživnino v znesku 250,00 EUR za vsakega otroka do vsakega 10. v mesecu vnaprej za tekoči mesec, vse z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od zapadlosti vsakega posameznega preživninskega obroka do plačila ter še odločilo, da vsaka stranka trpi svoje stroške postopka za izdajo začasne odredbe (točka II).

2.Tožnik vlaga pritožbi zoper sodbo in sklep iz vseh pritožbenih razlogov iz prvega odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku(2). V nadaljevanju, v pritožbi, s katero izpodbija sodbo navaja, da je primerna mesečna preživnina za vsakega otroka 120,00 EUR. Tožnikov socialni položaj se je od vložitve tožbe do konca glavne obravnave pred prvim sodiščem poslabšal, ker se mu je znižala plača ob spremembi zaposlitve v letu 2012. Prvo sodišče je zmotno ugotovilo, da je tožnik v .... prejemal plačo v višini 1.200,00 EUR, saj se je plača gibala med 1.050,00 EUR in 1.180,00 EUR. V oktobru 2012 je tožnik prejel plačo v višini 1.050,41 EUR, ker je bil v bolniško odsoten. Prvo sodišče ni upoštevalo, da se je razmerje med dohodki staršev poslabšalo v škodo tožnika, da sta otroka iz vrtca prešla v šolo, previsoko so bili ocenjeni mesečni stroški na otroka v višini 385,00 EUR, saj realni mesečni stroški na otroka znašajo 200,00 do 250,00 EUR. Stroški obleke in obutve na otroka so 40,00 EUR (in ne 60,00 EUR, kot je to ugotovilo prvo sodišče)(3), stroške prehrane 30,00 EUR (in ne 80,00 EUR), stroški za razvedrilo 10,00 EUR (in ne 70,00 EUR), stroški bivanja so 15,00 EUR (in ne 60,00 EUR). Toženka se je decembra 2012 poročila, zato je treba deliti stroške povezane s stanovanjem na štiri člane. Obremenitev toženčeve plače je skoraj 40 %. Prvo sodišče ni upoštevalo visokih stroškov, ki jih ima tožnik v zvezi s prevozom na delo in so plačani samo deloma, prevoznih stroškov, ki jih ima za otroka ob stikih, da odplačuje stanovanjski kredit, ki je vezan na stanovanje, v katerem biva toženka z otrokoma in da je plačeval premoženjsko zavarovanje za stanovanje v višini 25,97 EUR mesečno do januarja 2011. Tožnik je iz naslova magistrskega študija plačal 2.500,00 EUR, plačevati mora tudi M. I. obresti od posojila, ki ga je najel v višini 2.000,00 EUR. Tožnik ima mesečne stroške v višini 1.180,23 EUR, saj mora plačevati stroške zavarovanja avtomobila 56,00 EUR, za obleko in obutev 80,00 EUR, telefona 24,00 EUR, za naložbeno zavarovanje za otroka 36,40 EUR, za življenjsko zavarovanje 32,85 EUR. Sodišče prve stopnje ni upoštevalo dokazov, da plačuje najemnino staršem v višini 250,00 EUR. Otroka sta upravičena do otroškega dodatka, ki ga tožnica ni uveljavila. Višina otroškega dodatka je znašala 53,27 EUR mesečno za oba otroka. Preživnina se določi na zahtevo po tožbi ali nasprotni tožbi in sicer od dneva vložitve tožbe, če pa sodišče odloči po uradni dolžnosti, se preživnina določi od dneva izdaje sodbe. Sodišče prve stopnje je priznalo preživnino za nazaj, čeprav nasprotne tožbe toženka ni vložila.

3.Tožnik s pritožbo zoper sklep z dne 25.1.2013 izpodbija del, v katerem je bilo odločeno, da vsaka stranka krije svoje stroške postopka izdaje začasne odredbe. Toženka je s predlogom za začasno odredbo zahtevala nesorazmerno visoko preživnino za otroka v višini 250,00 EUR, priglasila je tudi stroške, predlog za izdajo začasne odredbe pa je bil očitno neutemeljen. Tožnik ni uveljavljal stroškov postopka, dokler ni toženka zahtevala vračila. Prosti preudarek sodišča glede odločitve o povrnitvi stroškov postopka, ne sme iti na roke težnjam zlorabe procesnih pravic, upoštevati je treba krivdno načelo, kot je opredeljeno v 156. členu ZPP.

4.Toženka izpodbija sodbo in sklepa iz vseh pritožbenih razlogov iz prvega odstavka 338. člena ZPP. V pritožbi, s katero izpodbija sodbo, v nadaljevanju navaja, da je prvo sodišče zmotno ugotovilo mesečne stroške za otroka. Napačna je ugotovitev prvega sodišča, da so se zaradi razpada življenjske skupnosti ekonomske možnosti družine poslabšale, saj razpad življenjske skupnosti ne sme iti na škodo otrok. Stroški šolskih potrebščin in drugih izdatkov za šolo oziroma vrtec za oba otroka znašajo 220,00 EUR mesečno, prvo sodišče pa jih je ocenilo le v višini 50,00 EUR. Otroka hodita na tečaj borilnih veščin, prejemata reviji Z. in C.. M. s šolo hodi na plavanje in s tem so povezani najmanj stroški prevoza v Dolenjske toplice. A. ima šolo v naravi, kar je povezano s stroški. Mesečno nastajajo stroški za udeležbo otrok na rojstnih dnevih in za darila ter za nakup igrač. Stroški razvedrila in oddiha za otroka je najmanj 200,00 EUR mesečno, sodišče pa jih je ocenilo le v višini 70,00 EUR. Strošek prehrane za posameznega otroka je 5,00 EUR dnevno, prvo sodišče pa ga je ocenilo v višini 80,00 EUR mesečno. Prenizko so ocenjeni tudi stroški za oblačila in obutev, saj znašajo 100,00 EUR mesečno. Skupaj znašajo stroški preživljanja posameznega otroka 575,00 EUR mesečno in ne 385,00 EUR, kot je to ugotovilo sodišče prve stopnje. Tožnik je samoiniciativno zamenjal zaposlitev. Pred zamenjavo zaposlitve je imel tožnik večjo plačo in možnost dodatnega zaslužka. Tudi pri novem delodajalcu je njegova plača odvisna od delovne uspešnosti. Otroka sta dodeljena v varstvo in vzgojo ter oskrbo toženki, zato mora tožnik nositi najmanj 60 % preživninskega bremena, kar predstavlja znesek 231,00 EUR. Tožnik ne odplačuje več kredita v zvezi z vlaganji v nepremičnino, saj je ves kredit, ki ga je vzel v času trajanja zakonske zveze za vlaganje v nepremičnino, že odplačal. Prvo sodišče je napačno upoštevalo plačila tožnika, ker iz podatkov o plačilih izhaja, da je plačeval preživnino le do avgusta 2012 in še v tem času ni plačeval 120,00 EUR mesečno, temveč nekaj časa zgolj 100,00 EUR mesečno in ni plačeval preživnine za vsak mesec.

5.Toženka v pritožbi zoper popravni sklep navaja enake razloge, s katerimi izpodbija sodbo in v pritožbi predlaga, da se izpodbijani sklep in sodba spremenita tako, da se tožniku naloži plačilo mesečne preživnine za vsakega otroka v višini 231,00 EUR mesečno od 25. 10. 2010 dalje.

6.Toženka v pritožbi zoper sklep IV P 278/2012 z dne 25. 1. 2013 navaja, da je predlog za izdajo začasne odredbe utemeljen, ker je tožnik plačeval le manjše zneske preživnine v višini 100,00 EUR oziroma 120,00 EUR za posameznega otroka in še to ne redno. S plačanimi zneski tožnika ni mogoče preživljati otrok in je zato preživljanje otrok ogroženo. Predloga za izdajo začasne odredbe ni moč zavrniti iz razloga, ker ima toženka visoke dohodke in lahko sama zagotovi ustrezno preživljanje otrok, ker mora k preživljanju otrok prispevati tudi tožnik.

7.Tožnik v odgovoru na pritožbo toženke zoper sodbo predlaga, da se pritožba zavrne in ugodi pritožbi tožnika ter določi mesečna preživnina v višini 120,00 EUR za posameznega otroka. Tožnik je dne 15. 2. 2013 vložil tudi vlogo, ki jo je naslovil kot odgovor na pritožbo, v kateri navaja, da se mu je plača s 1. 1. 2013 znižala za 10 % in vlogi prilaga dokaz.

8.Pritožbeno sodišče je na pritožbeni obravnavi zaslišalo pravdni stranki in vpogledalo: poročilo o svetovalnem razgovoru 14 – 15, v potrdila o plači za tožnika in toženko stran 97 – 99 in 157 – 159, v izpiske PMK in RMK za otroka, v obračune plač A 5, v izpisek banke A6, v potrdila o plačilih A 7, v odločbo A 8, v potrdilo banke A 9, v zavarovalno premijo A 11 – A 12, v dopis A 13, v dohodnino A 14 – A 15, v reklamna obvestila A 16, v oddajo naročil A 19, v reklamna obvestila A 20 – A 22, v dopis o plači A 22/1 – 22/2, v potrošniški kredit A 22/4, v kreditno pogodbo A 22/5, v posojilo A 22/6, v obračun premije A 22/7, v najemno pogodbo A 22/9, v paket A 22/10, v podatke o plačilu magistrskega študija in vpisu A 22/11, v dopis CSD A 23, v stroške za otroka A 24, v potrdila o opravljenih storitvah A 25, v potrdilo o plačilu A 27-A 28, v račune A 29 – A 30, obračunski list A 31, v pogodbo o zaposlitvi A 32, v podatke o čolnu A 34 – A 49, v kreditno pogodbo z dne 4. 3. 2011 A 53, v dopis A 55, v potrdilo o plači in pogodbo o zaposlitvi A 57 – A 58, v potrdilo o plačilu preživnine A 59, v dopis A 60, v račun in potrdila o plačilu GSM, v potrdilo o magistrskem študiju, v najemno pogodbo med tožnikom in R. d.o.o., v potrdilo o plačilu najemnine, v potrdila o plačilu preživnine A 63 – A 64, v odločbo vrtca 2011, v potrdilo o plačilu M. B 4, v plačilno listo B 5, v kreditno pogodbo B 6 – B 7, v račun B 8, v plačilo stroškov za vrtec B 9, v potrdilo o plačilu P. B 10 – B 11, v odločbo vrtca B 13, v dopis B 14, v dopis B 15, v sklep o prekinitvi postopka za otroški dodatek B 17, v tožba na ugotovitev skupnega premoženja, v zavarovalno polico B 19, v potrdilo o naročniškem razmerju B 20, v potrdilo o plačilu tečaja samoobrambe, v potrdilo OŠ o izdatkih za otroka, s posamičnimi potrdili o plačilu stroškov za šolo za M. in A. B 22 – B 23, v predračun B 24, v položnice B 25 – B 26, v plačilno listo C1, v pogodbo o zaposlitvi C 2, v potrdilo o plači za tožnika v L d.o.o. C 3, v pogodbo o zaposlitvi tožnika v družbi L d.o.o. C 4, v potrdilo o plači tožnika L C 5, v potrdilo o plači tožnika C 6, v potrdilo o plači toženke S d.o.o. C 7, - C 8 in v potrdilo o plači tožnika – dopis 22. 5. 2013. 9.Pritožbi pravdnih strank zoper sodbo sta deloma utemeljeni, njune pritožbe zoper sklepe niso utemeljene.

10.V postopku v zakonskih sporih ter v sporih med razmerji med starši in otroki lahko stranke navajajo nova dejstva in predlagajo nove dokaze do konca glavne obravnave ne glede na določbo 286. člena ZPP in v pritožbeni ne glede na določbo 377. člena tega zakona (414. člen ZPP). Nova dejstva in dokazi, ki jih lahko predlaga stranka v pritožbi, s katero se izpodbija sodba sodišča prve stopnje o določeni preživnini za otroka, morajo biti vezana na časovno obdobje do izdaje sodbe sodišča prve stopnje. Ali povedano drugače, ker pritožbeno sodišče odloča o utemeljenosti pritožbe, lahko presoja zakonitost izpodbijane sodbe le po stanju na dan izdaje sodbe sodišča prve stopnje, zato upošteva samo dejstva in dokaze, ki so relevantna za določitev preživnine do izdaje sodbe sodišča prve stopnje.

11.Če je razpisana pritožbena obravnava, pravdne stranke po preteku roka za pritožbo ali odgovora na pritožbo (do razpisa pritožbene obravnave in na pritožbeni obravnavi kot to določa šesti odstavek 348. člena ZPP), ne smejo več navajati novih dejstev in predlagati novih dokazov. To izhaja tudi iz 414. člena ZPP, ki določa, da se dejstva in novi dokazi lahko predlagajo v pritožbenem postopku le v pritožbi in ne tudi kasneje, saj se citirana zakonska določba sklicuje le na določbi 337. člena ZPP in 348. člena ZPP, kar pomeni, da na podlagi šestega odstavka 348. člena ZPP novih dejstev in novih dokazov po vloženi pritožbi pravdni stranki ne smeta več predlagati. Pritožbeno sodišče pa lahko za pravilno in popolno ugotovitev dejanskega stanja ugotovi dejstva oziroma izvede dokaze, ki jih je stranka pred sodiščem prve stopnje zatrjevala oziroma predlagala, vendar jih sodišče prve stopnje ni ugotavljalo ali dejstva in dokaze, ki jih je stranka navedla v pritožbi ter dokaze, ki niso bili izvedeni zaradi zmotne uporabe materialnega prava in je bilo zato dejansko stanje nepopolno ugotovljeno (primerjaj 355. člen ZPP). Pritožbeno sodišče pa lahko v okviru pooblastila iz tretjega odstavka 408. člena ZPP dopolni dokazni postopek in zahteva od strank, da dopolnijo navedbe in predložijo nove dokaze.

12.Pritožbeno sodišče ni upoštevalo trditev in dokazov pravdnih strank, s katerimi pravdni stranki navajata dejstva in predlagata dokaze, vezane na določitev preživnine za časovno obdobje po izdaji sodbe sodišča prve stopnje(4), oziroma dejstva in dokaze, ki sta jih navajali pravdni stranki po vloženih pritožbah oziroma odgovorih na pritožbe ter tista dejstva in dokaze, ki sta jih navajali izven okvira dopisa, v katerem je pritožbeno sodišče pozvalo pravdni stranki, da navedeta dejstva in predložita dokaze v okviru pooblastil, ki jih ima pritožbeno sodišče na podlagi 355. člena ZPP in petega odstavka 348. člena ZPP ter tretjega odstavka 408. člena ZPP. Le v primeru, če pritožbeno sodišče dopolni dokazni postopek na podlagi pooblastila iz tretjega odstavka 408. člena ZPP, lahko pravdne stranke predlagajo nova dejstva in dokaze tudi po vloženi pritožbi, vendar le v okviru dopolnjenega postopka.

13.Drugi odstavek 421. člena ZPP določa, če sodišče zahtevku za razvezo ali razveljavitev zakonske zveze ugodi, odloči tudi o varstvu, vzgoji in preživljanju skupnih otrok ter o stikih med zakoncema in skupnimi otroki. O tem odloči sodišče tudi, če ni bil postavljen ustrezen zahtevek, če je bil postavljen, pa nanj ni vezano. Toženka je postavila zahtevek na plačilo preživnine za otroka v odgovoru na tožbo, kjer je zahtevala, da toženec plačuje mesečno preživnino v višini 300,00 EUR za vsakega otroka do 10. v mesecu, v primeru zamude s plačilom pa plača zakonske zamudne obresti, od zapadlosti posameznega preživninskega obroka v plačilo dalje, zahtevala pa je tudi, da je tožnik dolžan plačevati navedeno preživnino do prve uskladitve preživnin z gibanjem življenjskih stroškov, od tedaj dalje pa v valoriziranih zneskih skladno s sklepom vlade RS, od tedaj dalje pa je toženec dolžan plačevati preživnino v valoriziranih zneskih na podlagi odločbe CSD(5). Le v primeru, če toženka takšnega zahtevka ne bi postavila, bi prvo sodišče določilo preživnino od dneva izdaje sodbe, pri čemer ni odločilno, da vloge, s kateri je toženka zahtevala plačilo preživnine, ni naslovila kot nasprotne tožbe. Ker je tudi toženec v postopku in kasneje v pritožbah postavljal zahtevke, da naj sodišče določi preživnino v višini 120,00 EUR, je pritožbeno sodišče v izreku sodbe razsodilo, da se zavrne zahtevek tožnika na plačilo nižje preživnine, hkrati pa je zavrnilo tudi zahtevek toženke na določitev višje preživnine, kot jo je določilo pritožbeno sodišče. 14.Na podlagi prvega odstavka 103. člena Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih(6) so starši dolžni svoje otroke preživljati, skrbeti za njihovo življenje in zdravje in jih vzgajati. Na podlagi prvega odstavka 123. člena ZZZDR so starši dolžni preživljati svoje otroke do polnoletnosti, tako da v skladu s svojimi sposobnostmi in zmožnostmi zagotovijo življenjske razmere, potrebne za otrokov razvoj. Preživnina se določi glede na potrebe upravičence in materialne ter pridobitvene zmožnosti zavezanca (129. člen ZZZDR). Pri ugotavljanju potreb mladoletnega otroka je treba izhajati iz določbe drugega odstavka 129.a člena ZZZDR, ki določa, da mora preživnina zajeti stroške življenjskih potreb otroka, zlasti stroške bivanja, hrane, oblačil, obutve, varstva, izobraževanja, vzgoje, oddiha, razvedrila in drugih posebnih potreb otroka. Zlasti o teh potrebah, ki so tekstativno navedene v zakonski določbi, se mora sodišče izreči in ugotoviti, kakšni so posamezni stroški za posamezno postavko. Pri ugotavljanju teh postavk sodišče z matematično natančnostjo ne ugotavlja vsakega izdatka posebej v okviru postavke(7), sodišče pa mora vsako od teh postavk denarno ovrednotiti, ker je na ta način moč preveriti in ugotoviti, kakšne so mesečne oziroma letne potrebe otroka. Sodišče mora v sodbi denarno oceniti, kakšni so skupni mesečni stroški (oziroma letni stroški) za otroka, navedeni skupni strošek pa mora biti preverljiv skozi ugotovljene posamezne potrebe otroka, vsaj na način, kot so opredeljene v drugem odstavku 129.a člena ZZZDR in glede drugih stroškov, ki odločilno (stroškovno) vplivajo na zadovoljevanje potreb otroka, ki sicer niso taksativno naštete v citiranem členu.

15.Pravilo o porazdelitvi preživninskega bremena (129. in 129.a ZZZDR člen) med zavezanca ne temelji na metodi matematičnega izračuna, marveč skuša zagotoviti vrednostno sorazmerje med pravno odločilnimi dejavniki: zmožnostmi staršev in potrebami otrok. Med temi dejavniki je podana soodvisnost: večje kot so zmožnosti staršev, večji obseg otrokovih potreb je mogoče zadovoljiti. Soodvisnost pa učinkuje tudi v nasprotni smeri: če so trenutno razpoložljiva sredstva, ki jih imajo starši na voljo za izpolnjevanje preživninske obveznosti, glede na otrokove potrebe (pre)majhna, morajo starši v okviru svojih zmožnosti vložiti več truda, da se zadovoljijo otrokove potrebe. Zahteva po trudu pa pada premosorazmerno z lestvico potreb (od najbolj nujnih do manj nujnih)(8). Preživninske zmožnosti zavezancev se ugotavljajo glede na obseg premoženja, s katerim razpolagajo, in na podlagi dohodkov ter njegovih zmožnosti pridobiti dodatne vire zaslužke, to pa so predpostavke, od katerih je tudi odvisen obseg priznanih potreb preživninskega upravičenca.

16.M. in A. sta prejemala otroški dodatek od 1. 10. 2010 do 30. 9. 2011, nato pa od 1. 1. 2012 dalje. M. je prejemal otroški dodatek v višini 22,83 EUR in A. pa v višini 30,44 EUR. V oktobru 2011 otroka nista prejela otroškega dodatka, ker toženka ni vložila vloge v septembru 2011, za november in december 2011 pa otroškega dodatka nista prejela, ker je bil postopek prekinjen zaradi določitve preživnine v tem postopku. Stroški preživljanja se lahko (izjemoma) krijejo tudi iz denarnih sredstev, s katerimi razpolaga preživninski upravičenec (zaslužek otroka z delom, otroški dodatek, denarna sredstva pridobljena z dedovanjem, z darilno pogodbo in podobno), vendar le v primeru, če zavezanec nima (dovolj) sredstev za kritje osnovnih potreb otroka, v nasprotnem pa je njegov prispevek vezan na obseg potreb otroka, ki so v sorazmerju z njegovimi finančnimi zmožnostmi(9). Prvi odstavek 123. člena ZPP določa, da so starši dolžni preživljati otroke, da mora preživnina zagotavljati razmere potrebne za otrokov razvoj, višina preživninskega bremena zavezanca pa je odvisna od njegovih (ne otrokovih) zmožnosti. Dolžnost staršev preživljati otroke pa je tudi moralna(10). Pritožbeno sodišče je materialnopravno stališče glede otroškega dodatka že pojasnilo v sklepu IV Cp 1427/2012 z dne 19. 9. 2012(11). Otroškega dodatek ni namenjen zniževanju preživninska bremena preživninskih zavezancev, ker je preživninsko breme posameznega zavezanca določeno glede na njegove finančne zmožnosti, ob upoštevanju potreb otroka in razmejitvi finančnega bremena med preživninska zavezanca. Otroški dodatek je zato namenjen otroku in ne znižanju preživninske obveznosti preživninskega zavezanca. Je le oblika denarne socialne pomoči, s katero se zadovoljujejo tiste potrebe mladoletnega otroka, ki jih roditelja zaradi skromnejših finančnih zmožnosti ne moreta zadovoljiti(12). Otroški dodatek se upošteva pri preživninskem bremenu zavezancev le v primeru, ko preživninska zavezanca nimata dovolj lastnih finančnih sredstev za kritje osnovnih preživninskih potreb otroka.

17.Povprečna neto plača tožnika v času poučevanja na x. šoli je bila skupaj z avtorskim honorarjem in regresom v povprečju mesečno 1.147,00 EUR, kljub bolniški odsotnosti pa je tožnik tudi v času službovanja pri družbi L. dobival dohodke, ki so presegali 1.000,00 EUR. Tožnik ima plačane prevozne stroške, ki se gibljejo od 162,00 EUR do 360,00 EUR (oktober 2012), kar po mnenju pritožbenega sodišča zadošča za krije dejanskih stroškov prevoza, v nasprotnem pa bi si moral tožnik urediti drugačen način prevoza. Tožnik se je ob spremembi zaposlitve seznanil s pogoji delodajalca in jih sprejel prostovoljno, tako kot je prostovoljno zapustil delovno mesto učitelja na x. Šoli. Stroški prevozov na zaposlitev so del izdatkov, za katere je tožnik vedel že v času, ko je zamenjal zaposlitev, iz dopisa xx pa izhaja, da bi tožnik lahko še naprej opravljal delo učitelja in bi prejemal mesečno plačo nekaj manj kot neto 1.000,00 EUR, prejemal bi tudi regres za letni dopust, kar bi zvišalo njegove povprečno neto mesečno plačo preko 1.000,00 EUR, povrnjene pa bi imel tudi vse prevozne stroške. Povprečna neto plača toženke je bila skupaj z regresom od oktobra 2010 do novembra 2012 (regres za 2012 obračunan na 11 mesecev) 1.917,65 EUR.

18.Pritožbeno sodišče ni določilo nižje preživnine, kot je to predlagal tožnik, ker otroka živita v stanovanju, ki sta ga pravdni stranki skupaj adaptirali, saj navedena okoliščina ni relevantna, ker tožnik za opravljena vlaganja v stanovanje uveljavlja denarno terjatev od toženke in ni (so)lastnik stanovanja, zato tudi ni moč upoštevati kredita, ki ga je tožnik vzel za adaptacijo stanovanja, tožnik pa tudi ni predložil kreditne pogodbe vezane na čas adaptacije stanovanja, čeprav ga je pritožbeno sodišče pozvalo, da navedeno dokumentacijo predloži. Po sodni praksi pa kreditne obveznosti preživninskega zavezanca načeloma ne vplivajo na znižanje preživninske obveznosti. Iz izpovedi pravdnih strank izhaja, da med pravdnima strankama ni bilo posebnega dogovora, da tožnik krije stroške obleke, obutve, zabave, stroške zavarovanja za hišo in naložbenega zavarovanja za otroka, zato navedenih stroškov ni bilo moč upoštevati pri znižanju preživninske obveznosti tožnika, saj je bilo varstvo, vzgoja in oskrba otrok od razpada življenjske skupnosti na toženki. Toženka je izpovedala, da se ni strinjala s plačili premoženjskega zavarovanja za stanovanje, ki ga je tožnik v višini 25,97 EUR plačeval od 1. 8. 2010 do januarja 2011, kakor tudi ne s plačilom naložbenega zavarovanja za otroka, ki ga je tožnik plačeval v višini 36,40 EUR, zato teh plačil pritožbeno sodišče ni upoštevalo.

19.Tožnik pritožbenega sodišča s stopnjo prepričanja ni prepričal, da plačuje najemnino za stanovanje svojim staršem. Tožnikova izpovedba v tem delu je bila neverodostojna, na podlagi neposrednega zaznavanja izpovedbe. Tožnik je v tem delu tudi spreminjal tako trditve, kot izpovedbe v zvezi z višino določene najemnine, hkrati pa je bilo ugotovljeno, da v času, ko sta pravdni stranki živeli pri starših tožnika, nista plačevali najemnine.

20.Pritožbeno sodišče ugotavlja, da so glede na finančne zmožnosti pravdnih strank mesečni stroški za M.: za vrtec v povprečju od oktobra 2010 do avgusta 2011 116,00 EUR, od septembra 2011 do novembra 2012 za šolo 41,00 EUR, za obleko in obutev 70,00 EUR, za hrano 100,00 EUR, za počitnice 25,00 EUR, za higieno 15,00 EUR, za razvedrilo 60,00 EUR, za stanovanjske stroške 70,00 EUR, za prevoze 12,00 EUR za zdravila 5,00 EUR, za izdatke povezane s šolo 9,00 EUR (od septembra 2011 dalje), za internet in TV 10,00 EUR, za telefon 5,00 EUR. Mesečni strošek za obdobje od oktobra 2010 do avgusta 2011 je 488,00 EUR, od septembra 2011 do novembra 2012 pa 422,00 EUR. Tožnik je dolžan plačati približno 41 % navedenih obveznosti, kar za prvo obdobje predstavlja znesek 200,00 EUR, za drugo pa 173,00 EUR.

21.Potrebni mesečni stroški za A. so: za vrtec v povprečju od oktobra 2010 do avgusta 2011 4,61 EUR, od septembra 2011 do avgusta 2012 139,00 EUR, od septembra do novembra za šolo 47,00 EUR, za obleko in obutev 60,00 EUR (od septembra 2011 do avgusta 2012 50,00 EUR), za hrano 100,00 EUR, za počitnice 25,00 EUR, za higieno 15,00 EUR, za razvedrilo 60,00 EUR (od septembra 2011 do avgusta 2012 40,00 EUR), za stanovanjske stroške 70,00 EUR, za zdravila 2,00 EUR, za prevoze 12,00 EUR, za zdravila 5,00 EUR, za izdatke povezane s šolo 9,00 EUR (od septembra 2012 dalje), za internet in TV 10,00 EUR, za telefon 5,00 EUR. Skupni mesečni stroški za obdobje od oktobra 2010 do avgusta 2011 znašajo 364,00 EUR in od septembra 2012 do novembra 2012 416,00 EUR. Tožnik je dolžan plačati približno 41 % navedenih obveznosti za prvo obdobje, kar predstavlja znesek 150,00 EUR in za tretje pa 170,00 EUR. Pritožbeno sodišče je glede na visoke stroške vrtca za A. v drugem obdobju (september 2011 – avgust 2012) in glede na finančne zmožnosti pravdnih strank za to obdobje znižalo postavko obleke in obutve za A. na znesek 50,00 EUR in za razvedrilo na 40,00 EUR mesečno, tako da so mesečni stroški 468,00 EUR. Tožnik je dolžan kriti približno 41% navedenih obveznosti, kar predstavlja znesek 192,00 EUR.

22.Obleko prejema A. tudi od svojega starejšega brata in sosede(13), zato je mesečni strošek nižji kot za M.. Stroški obleke in obutve so v priznani višini izkazani z izpovedbo toženke, višji stroški pa presegajo finančne sposobnosti pravdnih strank, enako velja za višje stroške za higieno. Pri prehrani je pritožbeno sodišče upoštevalo, da na mesec otroka dva vikenda od petka do nedelje preživita pri tožniku in dva dni po šoli med tednom, če tožnik med tednom ni na službenem potovanju(14). Strošek prehrane, kot ga navaja tožnik v višini 1,00 EUR na dan oziroma toženka v višini 150,00 EUR mesečno sta nerealna. Otroka se prehranjujeta tudi šoli (prej v vrtcu), vendar glede na finančne zmožnosti staršev in splošno znane okoliščine otroka zagotovo porabita za hrano 100,00 EUR mesečno. Stroški počitnic so minimalni, ker otroka preživljata letne dopuste v počitniškem objektu staršev toženke in se plačujejo le stroški vezani na bivanje (elektrika, voda in podobno) in prevozni stroški ter stroški trajekta. Stroške razvedrila predstavljajo izdatki za: rojstne dneve, igrače, vstopnice za gledališča, revije, nakup koles in športne opreme ter drugih predmetov za razvedrilo. Stroški borilnih veščin so bili upoštevani v okviru razvedrila, pri čemer izdatki ne morejo presegati več kot 60,00 EUR mesečno, zato se ta izdatek tudi ni spreminjal(15), čeprav izdatki na otroka po navedbah in izpovedbah toženke presegajo navedeni znesek. Glede na premoženjske zmožnosti obeh staršev je prisojeni znesek za razvedrilo primeren, ob upoštevanju primerljivih okoliščin z vrstniki obeh otrok. Stanovanjski stroški so v večjem delu izkazani s položnicami in jih pritožbeno sodišče v navedeni višini sprejema, tudi glede na splošno znana dejstva. Za zdravila so M. priznani višji stroški kot za A., ker ima zaradi alergij pogostejše zdravstvene težave. Pri prevoznih stroških za otroke za njihove dejavnosti in razvedrila, je pritožbeno sodišče na otroka ocenilo znesek v višini 12,00 EUR, kar je nižji znesek, kot je to zahtevala toženka, vendar je pri tem pritožbeno sodišče upoštevalo tudi prevozne stroške, ki jih ima tožnik s prevozi na stike. Pritožbeno sodišče je priznalo tudi stroške mobitela v višini 5,00 EUR mesečno in stroške interneta in televizije v višini 10,00 EUR na posameznega otroka. Priznani so tudi stroški šolskih potrebščin v višini 9,00 EUR mesečno.

23.Razveza zakonske zveze načeloma na sme vplivati na zadovoljevanje potreb otroka, vendar se preživninske sposobnosti roditeljev pogosto znižajo, ker morata razvezana zakonca nekoč skupne stroške plačevati posamično v enakem obsegu. V postopku ni bilo dokazano, da bi tožnik lahko dobil višjo plačo na podlagi stimulacije, kot je to določeno v pogodbi o zaposlitvi, saj toženka v postopku s stopnjo prepričanja ni dokazala, da bi tožnik lahko opravil večji obseg dela in na ta način pridobil višje mesečne dohodke. Tožnikova izpovedba in podatki njegovega delodajalca ne potrjujejo teh trditev toženke. Tožnik ima sposobnosti pridobiti dodatne dohodke(16), zato bo tudi iz navedenega razloga lahko kril določeno preživninsko obveznost, pritožbeno sodišče pa je upoštevalo, da zaradi spremembe zaposlitve, nerešenega stanovanjskega vprašanja in razveze zakonske zveze tožnik potrebuje določen čas za prilagoditev na nove razmere, zato ni bilo moč upoštevati v celoti vseh (z)možnosti tožnika pri pridobivanju dodatnih denarnih sredstev. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da toženka želi doseči plačilo preživnine, ki v času odločanja ni v okviru finančnih zmožnosti toženca, tožnik pa sicer utemeljeno pričakuje, da mora imeti na razpolago denarna sredstva za zadovoljevanje potreb otrok tudi v času, ko bosta otroka pri njemu v varstvu, vendar pri tem zmotno ne upošteva, da je na toženki breme kritja potreb za otroka, in je na njej v pretežni meri breme varstva in vzgoje otrok, ki jih pritožbeno sodišče, glede na finančne sposobnosti tožnika in že opisane druge okoliščine, ni moglo realno ovrednotiti v porazdelitvi preživninskega bremena, zato je odločilo, da tožnik krije približno 41 % ugotovljenih potreb otrok.

24.Pri določitvi preživninske obveznosti tožnika je pritožbeno sodišče upoštevalo, da je od dneva vložitve odgovora na tožbo do izdaje sodbe sodišča prve stopnje, tožnik plačal na račun preživnine za oba otroka: 6. 4. 2011 1.240,00 EUR, 19. 5. 2011 240,00 EUR, 3. 7. 2011 480,00 EUR, 28. 8. 2011 240,00 EUR, 19. 9. 2011 240,00 EUR, 5. 10. 2011 240,00 EUR, 7. 11. 2011 240,00 EUR, 6. 12. 2011 240,00 EUR, 29. 1. 2012 240,00 EUR, 25. 2. 2012 240,00 EUR, 15. 3. 2012 240,00 EUR, 4. 5. 2012 240,00 EUR, 6. 8. 2012 480,00 EUR, 15. 10. 2012 720,00 EUR oziroma skupaj 5.320,00 EUR. Tožnik zatrjuje, da je na ta način plačeval vsakemu otroku polovico plačanih zneskov, skupno za posameznega otroka 2.660,00 EUR.

25.Tožnik je plačal glede na določeno preživnino za M. za 7 dni oktobra 2010 45,16 EUR (7x6,45), od novembra do avgusta 2011 2.000,00 EUR in od septembra 2011 do novembra 2011 519,00 EUR (3x173), skupaj 2.564,16 EUR. Glede na delna plačila je tožnik dolžan za preživnino za M. za december 2011 plačati še 95,84 EUR (2.660-2.564,16) in od 1.1.2012 dalje 173,00 EUR. Za A. je bil tožnik dolžan plačati za 7 dni oktobra 2010 33,87 EUR (4,83x7), od novembra do avgusta 2011 1.500,00 EUR, od septembra 2011 do januarja 2012 960,00 EUR, skupaj 2.493,87 EUR. Glede na delna plačila je tožnik dolžan za preživnino za A. plačati za februar 2012 166,13 EUR (2.660-2.493,87), od 1. 3. 2012 dalje 192,00 EUR, od 1. 9. 2012 dalje pa 170,00 EUR.

26.Tožnik je dolžan plačati preživninske zneske, ki so zapadli do pravnomočnosti sodbe v roku 15 dni, v bodoče dospevajoče obroke pa do vsakega 15. dne v mesecu za tekoči mesec v zneskih določenih s to sodbo, vse do prve uskladitve preživnin z gibanjem življenjskih stroškov, od tedaj dalje pa v valoriziranih zneskih skladno s sklepom vlade RS in po vsakokratnem obvestilu pristojnega Centra za socialnega dela, v primeru zamude skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dneva zapadlosti posameznega mesečnega zneska preživnine do plačila, vse pod izvršbo.

27.Sodišče prve stopnje je s popravnim sklepom le odpravilo očitno pisno napako na podlagi 328. člen ZPP, zato je pritožba toženke neutemeljena.

28.Neutemeljena je tudi pritožba zoper sklep, s katerim je sodišče prve stopnje zavrnilo predlog toženke za izdajo začasne odredbe, saj je v preživninskih sporih takšna regulacijska začasna odredba po sodni praksi utemeljena le v primerih, ko bi obstajala nevarnost, da bi otrokoma nastala nenadomestljiva škoda, če toženec ne bi plačeval v predlogu za izdajo začasne odredbe predlagane začasne preživnine. Takšne nevarnosti ni, ker je tožnik deloma poravnaval mesečne preživninske obveznosti v višini 120,00 EUR za posameznega otroka in tudi zaradi višine mesečne plače, ki jo prejema toženka.

29.Tožnik in toženka sta deloma uspela s pritožbo zoper sodbo, zato je v tem delu pritožbeno sodišče pritožbama ugodilo in v tem delu sodbo sodišča prve stopnje spremenilo, v preostalem delu pa pritožbi zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje. Pritožbe pravdnih strank zoper sklepe so bile neutemeljene, zato jih je pritožbeno sodišče zavrnilo in potrdilo sklepa sodišča prve stopnje.

30.Tožnik je vložil tožbo na razvezo zakonske zveze, predlagal je tudi, da se otroka dodelita v varstvo in vzgojo obema staršema, ta predlog je bil zavrnjen, zavrnjen je bil tudi njegov predlog za plačilo mesečne preživnine za vsakega otroka v višini 120,00 EUR. Tudi toženka s svojimi zahtevki ni uspela v celoti, saj je zahtevala preživnino za otroka v višini 300,00 EUR, ki jo je potem sicer znižala na 230,00 EUR, neutemeljeno je tudi predlagala izdajo začasne odredbe. Ob upoštevanju vseh okoliščin konkretnega primera je pritožbeno sodišče obdržalo v veljavi odločitev prvega sodišča, da vsaka stranka krije svoje stroške postopka pred sodiščem prve stopnje, enaka pa je odločitev tudi glede povrnitve pritožbenih stroškov, glede na pritožbeni uspeh pravdnih strank in glede na uspeh v celotnem postopku.

(1) V nadaljevanju otrok.

(2) V nadaljevanju ZPP.

(3) V oklepajih so v nadaljevanju navedeni zneski, ki jih je po navedbah pritožbe priznalo prvo sodišče. (4) Trditve tožnika in dokaze o znižanju njegove plače za obdobje od 1.1.2013 dalje, da je toženka decembra 2012 sklenila zakonsko zvezo in so zato stroški skupnega bivanja na otroka nižji ter trditve toženke, da bodo nastali dodatni stroški za obiskovanje glasbene šole za A..

(5) Glej odgovor na tožbo z dne 25. 10. 2010; stran 11 sodnega spisa.

(6) V nadaljevanju ZZZDR.

(7) Npr. pri ugotavljanju mesečnih stroškov za prehrano, obleko in obutev, sprotnih stroškov vezanih na bivanje in podobno. Drugače pa je pri stroških npr. vrtca ali šole, posebnega zdravljena otroka, pri fiksnih stroških aktivnega ukvarjanja otroka s posameznim športom in podobni stalni individualni stroški otroka, ki se periodično ponavljajo in jih je moč ugotoviti iz potrdil o plačilih in tudi višina stroška glede na celotne mesečne stroške predstavlja pomemben delež.

(8) Sodba Vrhovnega sodišča RS II Ips 928/2008; primerjaj tudi sodbe Vrhovnega sodišča RS II Ips 341/2005, II Ips 898/2006 in II Ips 209/2007. (9) Primerjaj s sodbo Višjega sodišča v Ljubljani IV Cp 1573/2012. (10) Primerjaj s sodbo Višjega sodišča v Kopru I Cp 1304/2005. (11) Podrobneje o tem tudi sodba Višjega sodišča v Ljubljani, IV Cp 1188/2012, s katero je del sodne prakse sprejel drugačno materialnopravno stališče glede vračunavanja otroškega dodatka, kot je veljalo do sedaj, ki pa še ni bilo obravnavano pred Vrhovnim sodiščem RS v postopku revizije oziroma zahteve za varstvo zakonitosti. Primerjaj tudi nasprotno stališče v sodbi Višjega sodišča v Ljubljani, IV Cp 1277/2012. (12) Z otroškim dodatkom bo toženka lahko deloma krila mesečne potrebe otrok, ki po višini niso bili priznani npr. za razvedrilo, osebno higieno itd. S tem, ko je sodišče zaupalo otroka toženki, je sprejelo odločitev, da je toženka vredna zaupanja, da skrbi za varstvo in vzgojo ter oskrbo otrok, in da bo otroški dodatek porabila za kritje dodatnih potreb otrok, ki s sodbo otrokoma niso bili priznani, glede na ocenjene finančne možnosti pravdnih strank.

(13) Glej izpovedbo toženke drugi odstavek stran 25 sodnega spisa.

(14) Gre za občasne izpade stikov do petkrat letno, ki jih tožnik želi nadomestiti, pa nima soglasja toženke.

(15) Razen v obdobju od septembra 2011 do avgusta 2012 za A.; podrobneje o razlogih glej točko 21. (16) Tožnik je predaval na srednji šoli, zatrjuje, da je opravil večino gradbenih in ureditvenih del pri adaptaciji stanovanja-podrobneje glej tožbo na ugotovitev skupnega premoženja B 18 b in zaslišanje tožnika na pritožbeni obravnavi.