Jedro

Iz Javnega poziva za nepovratne finančne spodbude občanom za nove naložbe rabe obnovljenih virov energije in večje energijske učinkovitosti stanovanjskih stavb 4SUB-OB10 izhaja, da je predmet Javnega poziva nepovratna finančna spodbuda za rabo obnovljivih virov energije in večjo energijsko učinkovitost stanovanjskih stavb na območju Republike Slovenije za nove naložbe. V obravnavani zadevi je sporno ali je reklamacijo, po kateri so bila okna dejansko pravilno montirana šele po vložitvi vloge šteti kot okoliščino, da gre za naložbo oziroma ukrep, ki je bil izveden v skladu s predmetom Javnega poziva po oddaji vloge za pridobitev nepovratnih finančnih naložb po Javnem pozivu.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Z izpodbijano odločbo je tožena stranka zavrnila vlogo tožnika za pridobitev nepovratne finančne spodbude za naložbo E - zamenjava zunanjega stavbnega pohištva pri obnovi stanovanjske stavbe (točka 7 izreka). Sklicuje se na prvi odstavek 146. člena Zakona o varstvu okolja (ZVO-1), 10. člen Splošnih pogojev poslovanja Eko sklada in vlogo tožnika z dne 3. 7. 2010 za pridobitev sredstev na Javnem pozivu za nepovratne finančne spodbude občanom za nove naložbe rabe obnovljivih virov energije in večje energijske učinkovitosti stanovanjskih stavb 4SUB-OB10 (v nadaljevanju: Javni poziv). V obrazložitvi glede naložbe E navaja, da je tožnik priložil ponudbo št. 10-3852-2 z dne 8. 6. 2010 izvajalca A. d.o.o. za dobavo in montažo zunanjega stavbnega pohištva Eurodural Exclusiv AD s steklom Ug = 1,1 W/m2K. Iz izračuna toplotne prehodnosti predmetnega okna pa je razvidno, da je celotna toplotna prehodnost Uw = 1,28 W/m2K. Tožnik je poleg navedene ponudbe priložil tudi ponudbo št. 9025-598 z dne 12. 4. 2010 in fakturo št. FA 21002262 z dne 31. 5. 2010, s pripisom datuma opravljene storitve 27. 5. 2010, izvajalca B. d.o.o., za izvedbo naložbe vgradnje zunanjega stavbnega pohištva. Dopolnitvi vloge pa še dopis, da so bila predmetna okna vgrajena 27. 5. 2010, kar izhaja tudi iz dobavnice z dne 27. 5. 2010 in izjave o zaključku naložbe, da so bila tega dne zaključena vsa dela po navedeni fakturi. V dopolnitvi vloge (18. 11. 2011) je v tožnik predložil zapisnik o izročitvi del dne 7. 7. 2010 izvajalca B. d.o.o. in dopis slednjega z dne 17. 11. 2011, v katerem B. d.o.o. navaja, da je bilo konec junija 2010 ugotovljeno, da so bila okna sprva montirana na sredino zidu, dogovorjeno pa je bilo na zunanjo stran, zato je bilo zunanje stavbno pohištvo demontirano in ponovno vgrajeno 7. 7. 2010. Prvostopenjski organ se pri zavrnitvi spodbude do ukrepa pod točko E Javnega poziva sklicuje na prvi in drugi odstavek 1. točke ter besedilo točko E Javnega poziva, ki jih citira. Nova naložba je tista, za katero je izvajalec investitorju, ki financira naložbo izdal ustrezen predračun za dobavo in izvedbo posameznega ukrepa, ki bo izveden po oddaji vloge za pridobitev nepovratne finančne spodbude po Javnem pozivu. V razdelku E drugega odstavka 1. točke Javnega poziva izhaja, da se pravica do nepovratne finančne spodbude dodeli na podlagi originalnega predračuna izvajalca naložbe za zamenjavo zunanjega stavbnega pohištva s sodobnim energijsko učinkovitim s toplotno prehodnostjo celotnega okna Uw ≤ 1,2 W/m2K (zasteklitev in okvir skupaj). Ugotavlja, da iz računa z dne 31. 5. 2010 in izjave o zaključku naložbe z dne 27. 5. 2010 B. d.o.o. izhaja, da je bila naložba zamenjave oken izvedena 27. 5. 2010, kar je pred oddajo vloge tožnika na Eko sklad (3. 7. 2010). Že s prvo vgradnjo oken na sredino zunanjega zidu se je povečala energijska učinkovitost stavbe. Šele ko bi se vgradila toplotna izolacija fasade, bi na energijsko učinkovitost stavbe lahko vplivala tudi pozicija oken, vendar le v primeru, ko toplotna zaščita ne bi bila pravilno izvedena. Če so okna vgrajena na sredino zidu, se z dodatno toplotno zaščito obloži tudi okenske špalete, tako da se energijska učinkovitost stavbe ne zmanjša. Hkrati se z delom toplotne zaščite lahko prekrije okenski profil, kar dodatno izboljša toplotno izolacijo vgrajenih oken. V konkretni zadevi tožnik ni izbral te možnosti, ampak se je odločil, da bo zunanjo stavbno pohištvo demontiral in ga ponovno vgradil na zunanji rob zidu, kar pa je tudi ustrezen način vgradnje oken. Glede ponudbe izvajalca A. d.o.o. in iz obrazca izračun toplotne prehodnosti za tip okna EURO DURAL Exclusiv/select pa izhaja, da znaša toplotna prehodnost 1,28 W/m2K, kar ne ustreza razpisnim pogojem.

Iz obrazložitve tožene stranke izhaja, da je tožnikova vloga za ukrepe C, F in G popolna in da ji je priložena vsa zahtevana dokumentacija ter izpolnjuje pogoje Javnega poziva (točke 1 – 6 izpodbijane odločbe).

Tožnik je vložil tožbo, v kateri izpodbija zavrnitev vloge za pridobitev nepovratne finančne spodbude za naložbo E pri obnovi stanovanjske hiše izvajalca B. d.o.o. (zamenjava zunanjega stavbnega pohištva). Glede ponudbe z dne 12. 4. 2010, izjave o zaključku naložbe 27. 5. 2010 in fakture 31. 5. 2010, s katero je izvajalec B. d.o.o. potrdil izvedbo in dobavo oken dne 27. 5. 2010, tožnik nima pripomb. Konec junija ob montaži notranjih polic pa se je ugotovilo, da so okna nepravilno montirana. O tem je bil izvajalec obveščen ter je po ogledu in priznanju napake (prihajalo bi do nepotrebnega toplotnega mostu in s tem slabše funkcionalnosti) okna demontiral in pravilno namestil 7. 7. 2010. Po pravilno izvedeni montaži mu je izvajalec istega dne izročil zapisnik o izročitvi del ter 17. 11. 2011 še dopis, kjer so vse omenjeno pojasnil in še enkrat potrdil, da je bila ustrezna, pravilna in dogovorjena izvedba (do)končana dne 7. 7. 2010 in ne prej. Omenjeno pojasnilo ni bilo upoštevano s strani Eko sklada. Tožnik navaja, da se je za adaptacijo in izvedbo del za večjo energijsko učinkovitost odločil spomladi 2010 ter pridobil predračun in sklenil pogodbo za toplotno izolacijo stanovanjske stavbe (ukrep E), ker je investicijo v celoti plačal dne 30. 4. 2010. Pri tem je bilo z izvajalcem za toplotno izolacijo dogovorjeno, da bodo okna montirana na zunanjo stran zidu in tako ni bilo predvidene še dodatne obdelave špalet v notranjosti zidu. Z izvajalcem zunanjega stavbnega pohištva B. d.o.o. je bilo ob naročilu in plačilu predračuna 12. 4. 2010 dogovorjeno, da bodo okna nameščena na zunanjo stran zidu. Ker so okna bila nepravilno izvedena 27. 5. 2010, so jih odmontirali in ponovno pravilno namestili 7. 7. 2010. Na zahtevo Eko sklada so v dopisu pojasnili kako in zakaj je bila naložba dokončana 7. 7. in ne 27. 5. 2010. Kolikor bi tožnik pristal na montažo oken na sredino zidu, bi moral izvajalcu za toplotno izolacijo doplačati za dodatne stroške, ki niso bili predvideni in za katere ne bi dobil subvencij. Pri tem bi še dodatno „vrgel“ denar skozi okno, saj je naročil pri B. d.o.o. okna s toplotno prevodnostjo stekla 0,6 W/m2, za katera je plačal dosti več, pri tem pa okna zaradi nepravilne montaže ne bi dosegla svojega namena glede energijske učinkovitosti. Navaja, da Eko sklad dodeljuje subvencijo občanom za večjo energijsko učinkovitost stavbe pod določenimi razpisnimi pogoji, kjer je zagotovljeno, da niso vsa okna ustrezna (pogoj je Uw do največ 1,2 W/m2K, zato so tožniku v isti odločbi zavrnili subvencijo za okna proizvajalca A. d.o.o., ki imajo prevodnost 1,28). Tožnik meni, da je bila pravilna in energijsko učinkovita izvedba vgradnje oken dokončana šele 7. 7. 2010, torej po oddaji vloge dne 3. 7. 2010 in da je upravičen še do subvencije pod točko E zamenjava stavbnega pohištva v višini 25 % od računa (5.977,41 EUR oziroma 50 EUR na m2, kar v tem primeru znaša 1.021,50 EUR).

V odgovoru na tožbo tožena stranka glede navedb tožnika, da naj bi bila pravilna in energijsko učinkovita izvedba vgradnje oken dokončana šele 7. 7. 2010 navaja, da iz računa z dne 31. 5. 2010 s pripisom datuma opravljene storitve 27. 5. 2010, izjave o zaključku naložbe dne 27. 5. 2010, dopisa tožnika z dne 17. 12. 2010 ter dobavnice izvajalca z dne 27. 5. 2010 izhaja, da je bila naložba zamenjave zunanjega stavbnega pohištva po ponudbi z dne 12. 4. 2010 izvedena 27. 5. 2010, kar je pred oddajo vloge na naslov Eko sklada. Iz vsega navedenega jasno izhaja, da tožnik ni ravnal v skladu z določbami Javnega poziva. Iz celotne spisovne dokumentacije izhaja, da je tožnik celotno zunanje stavbno pohištvo prvič vgradil 27. 5. 2011. Glede na to, da naj bi tožnik izvedeno vgradnjo oken reklamiral kasneje, 7. 7. 2010, poudarja, da reklamacija pomeni, da je bila naložba prej že zaključena. Naložba pa mora biti izvedena v času po vložitvi vloge, kar je razvidno tudi iz sodne prakse Upravnega sodišča Republike Slovenije (zadeva I U 1916/2009). Eko sklad z Javnim pozivom spodbuja potencialne investitorje, da pristopijo k izvedbo ustrezne potencialne naložbe, kar izhaja tudi iz samega obrazca vloge, iz katerega je razvidno, da javni poziv velja le za naložbe, ki bodo izvedene po oddaji vloge.

V odgovoru na drugopis odgovora na tožbo tožene stranke tožnik vztraja, da je bila pravilna izvedba in montaža oken v skladu z dogovorom pri nakupu in plačilu izvedena oziroma dokončana šele 7. 7. 2010 in ne prej. S tem je bila zanj kot naročniku izpolnjena obveznost izvajalca B. d.o.o., kar je potrdil tudi izvajalec. Navaja in poudarja, da je za izolacijo hiše investiral dosti več za boljšo Qh faktor, kot so bili zahtevani pogoji Eko sklada za pridobitev subvencije. Montaža oken na sredino zidu za nizkoenergijsko hišo ne pride v poštev. Pri adaptaciji je izhajal iz namena izolacije celotnega ovoja hiše za nizkoenergijsko stavbo, ki je izvedena šele, ko vsi izvajalci pravilno izvedejo svoja dela. Toženi stranki očita, da upošteva dobavnico z dne 27. 5. 2010 s strani B. d.o.o. ne pa tudi izjave o dejansko dokončani vgradnji 7. 7. 2010 in dopisa z dne 17. 11. 2011. Meni, da napaka izvajalca glede neustrezne vgradnje oken ne pomeni samo reklamacije. Navaja na problem, ki ga je imel z izvajalcem oken A. d.o.o., pri katerem je naročil in plačal okna pod 1,2 W/m2K in so ustrezali pogojem iz subvencije, zaradi njihove napake pa so mu vgradili okna s prevodnostjo 1,28, zato Eko sklad ni priznal subvencije. Prilaga predračun, račun ter izjavo podjetja A. d.o.o.. Toženi stranki očita, da upošteva samo tisto, kar je zanjo ugodnejše ter da ne sledi duhu razpisa za vzpodbujanje občanov za izvedbo večje energijske učinkovitosti. Meni, da gre za specifičen primer, saj je želel izvesti celotno adaptacijo in je izvajalcem plačal 100 % avans za nakup in izvedbo adaptacijo. Razpis je bil objavljen zelo pozno in tako ni bil upravičen do pogojev iz razpisa 2SUB. Okna so bila plačana prej, izvedena oziroma vgrajena po 21. 5. 2010. Do težav ne bi prišlo, če bi bil razpis tudi v letu 2011/2012 objavljen konec leta za naslednje leto. Meni, da je upravičen do subvencije za ukrep E. Toženi stranki očita krivdo glede zapleta, saj kolikor bi, tako kot ostala leta, pravočasno objavila javni poziv za subvencijo, do zapletov ne bi prišlo. Tožnikov namen je bil, da v letu 2010 s pomočjo subvencije poveča energetsko učinkovitost stavbe.

Tožba ni utemeljena.

Iz Javnega poziva za nepovratne finančne spodbude občanom za nove naložbe rabe obnovljenih virov energije in večje energijske učinkovitosti stanovanjskih stavb 4SUB-OB10 izhaja, da je predmet Javnega poziva nepovratna finančna spodbuda občanom za rabo obnovljivih virov energije in večjo energijsko učinkovitost stanovanjskih stavb na območju Republike Slovenije (v nadaljevanju: nepovratne finančne spodbude) za nove naložbe. Nova naložba po 2. odstavku 1. točke Javnega poziva je naložba, za katero je izvajalec naložbe investitorju, ki financira naložbo izdal ustrezen predračun za dobavo in izvedbo enega ali več v nadaljevanju Javnega poziva navedenih ukrepov, ki bodo izvedeni po oddaji vloge za pridobitev nepovratne finančne spodbude po Javnem pozivu. V obravnavani zadevi je sporno ali je reklamacijo, po kateri so bila okna dejansko pravilno montirana šele po vložitvi vloge (7. 7. 2010) šteti kot okoliščino, da gre za naložbo oziroma ukrep, ki je bil izveden v skladu s predmetom Javnega poziva po oddaji vloge (3. 7. 2010) za pridobitev nepovratnih finančnih naložb po Javnem pozivu v smislu ukrepa pod točko E) Javnega poziva. Gre za vprašanje ali za konkretno naložbo - zamenjavo zunanjega stavbnega pohištva pri obnovi stanovanjske hiše lahko govorimo o izpolnitvi predmeta iz točke 1) obravnavanega Javnega poziva.

Dejansko stanje v konkretni zadevi niti ni sporno. Iz dokumentov, ki jih je tožnik v postopku predložil in se nanje tudi sklicuje tožena stranka, izhaja, da so 27. 5. 2010 bila zaključena vsa dela in dobavljena vsa oprema s strani družbe B. d.o.o., (dobavnica, faktura, izjava o zaključku naložbe). Tudi ni sporno, da je bila opravljena demontaža (prej na sredino montiranih oken) in montaža le teh na zunanjo stran 7. 7. 2010, o čemer je dal izvajalec pojasnilo in zapisnik. V obravnavanem primeru želi tožnik pojasniti, da je pri tem šlo za novo montažo v smislu Javnega poziva, saj zatrjuje, da montaža oken na sredini zidu naj ne bila energetsko sprejemljiva za nizkoenergijsko hišo in naj bi se šele od 7. 7. 2010 povečala energijska učinkovitost oken in s tem stanovanjske stavbe, kar je namen Javnega poziva. Tožena stranka je v tej zvezi pojasnila, da bi se brez premontaže oken dosegla enaka energijska učinkovitost stavbe z dodatno toplotno zaščito okenskih špalet pri vgradnji toplotne izolacije fasade. Sodišče se z njenimi razlogi strinja in jih v izogib ponavljanju posebej ne ponavlja (71. člen Zakona o upravnem sporu, v nadaljevanju ZUS-1). Na drugačno odločitev ne vpliva sklicevanje tožnika na izjavo izvajalca in strokovnjaka za vgradnjo oken in razlogovanje tožnika o neprimernosti montaže oken na sredino za nizkoenergijsko hišo. Tudi po mnenju sodišča se je s prvo vgradnjo oken, ki so skladna s pogoji Javnega poziva, na sredino zunanjega zidu, že povečala energijska učinkovitost stavbe, kar je pojasnila tudi tožena stranka, in bi se večja energijska učinkovitost stavbe po oddaji vloge lahko dosegla z ukrepom, kot ga navaja tožena stranka, za kar se tožnik ni odločil, ampak je demontiral okna. Zato po povedanem ne gre za situacijo, kot želi prikazati tožnik, da naj bi bili v času oddaje vloge izpolnjeni pogoji za ukrep pod točko E) Javnega poziva v smislu večje energijske učinkovitosti stavbe.

Po povedanem glede 7. 7. 2010 opravljene zamenjave zunanjega stavbnega pohištva pri obnovi stanovanjske hiše tožnika ni moč pritrditi razlogom tožnika, da gre za novo naložbo v smislu Javnega poziva, ki naj bi bila izvedena po oddaji vloge za pridobitev nepovratne finančne spodbude, ne glede na zapisnik izvajalca B. d.o.o. o izročitvi del, ki se nanj tožnik sklicuje. Po mnenju sodišča je tožena stranka tudi pravilno ocenila dokumentacijo, ki jo je tožnik predložil in sodišče ne vidi očitanih kršitev pravil postopka. Glede na ugotovljeno dejansko stanje, demontaža in ponovna montaža oken, ki jo je tožnik izpeljal glede na svoje prvotne dogovore po oddaji vloge, tudi po mnenju sodišča ne pomeni nove naložbe oziroma nove montaže, tako kot želi prikazati tožnik. Ker je po povedanem bila sporna investicija bila opravljena že pred oddajo vloge, ni podlage za pridobitev nepovratne finančne spodbude za ukrep pod točke E) navedenega Javnem poziva, ker ni izpolnjen predmet Javnega poziva.

Glede vgrajenih oken Euro Dural Exclusiv/select pa izhaja, tako kot tožena stranka pravilno ugotavlja, da gre za okna, katerega izračun toplotne prehodnosti je večji od 1,2 W/m2K, kot je zahtevan v Javnem pozivu, in sicer znaša 1,28 W/m2K. Iz Javnega poziva pod točko E) se pravica do nepovratne finančne spodbude za zamenjavo zunanjega stavbnega pohištva pri obnovi stanovanjske stavbe dodeli na podlagi originalnega predračuna izvajalca naložbe za zamenjavo zunanjega stavbnega pohištva, to je oken, balkonskih vrat in fiksnih zasteklitev s sodobnim, energijsko učinkovitim, s toplotno prehodnostjo celotnega okna Uw ≤ 1,2 W/m2K (zasteklitev in okvir skupaj). V obravnavani zadevi ni sporno, da vgrajena zunanja stavbna pohištva s strani izvajalca A. d.o.o. presegajo ta pogoj glede toplotne prehodnosti. Slednje tudi po mnenju sodišča pomeni, da ne ustrezajo kriterijem za pridobitev subvencije iz Javnega poziva.

Ker je po povedanem izpodbijana odločba pravilna in zakonita, tožba pa neutemeljena, je sodišče tožbo na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1 kot neutemeljeno zavrnilo.

Sodišče je odločalo na nejavni seji na podlagi prvega odstavka 59. člena ZUS-1, saj v zadevi niso sporna relevantna dejstva in okoliščine, ki jih je tožena stranka ugotovila v postopku, ampak se tožnik ne strinja s sklepanjem tožene stranke o pomenu teh dejstev in okoliščin.