- Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
- Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
- Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov
Podobni dokumenti
Ogledaj podobne dokumente za vaš primer.Prijavi se in poglej več podobnih dokumentov
VSL sklep I Cp 1187/2013
ECLI:SI:VSLJ:2013:I.CP.1187.2013 Civilni oddelek
Povzetek
- Odškodninska odgovornost delavcaSodna praksa obravnava vprašanje, ali je delovno sodišče stvarno pristojno za odločanje o odškodninski odgovornosti delavca, ki je povzročil škodo delodajalcu v okviru delovnega razmerja.
- Stvarna pristojnost sodiščaSodna praksa se ukvarja z vprašanjem, ali je sodišče prve stopnje pravilno presodilo o svoji stvarni pristojnosti v primeru, kjer toženka očita, da je delala v okviru svojega delovnega razmerja.
Z nami najdeš vse. Preizkusi zdaj!
Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Jedro
Bistveno dejansko obeležje zatrjevanega protipravnega (škodnega) ravnanja toženke je njeno delovno razmerje pri tožnici. Takšne situacije pa se najtesneje prilegajo položajem, ki jih urejajo pravila določb ZDR-1, in sicer o odškodninski odgovornosti delavcev za škodo, povzročeno delodajalcu „na delu ali v zvezi z delom“.
Izrek
Pritožbi se ugodi, sklep sodišča prve stopnje se spremeni tako, da se ugodi ugovoru stvarne pristojnosti in se Okrožno sodišče v Ljubljani izreče za stvarno nepristojno za odločanje v tej zadevi.
Obrazložitev
Okrožno sodišče je z izpodbijanim sklepom zavrnilo toženkin ugovor stvarne pristojnosti, češ da ne gre za individualni delovni spor, pač pa za spor čiste premoženjskopravne narave.
Proti sklepu se toženka pritožuje in predlaga njegovo spremembo. Meni, da je sodišče napačno razlagalo določila Zakona o pravdnem postopku (ZPP) in Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (ZDSS-1), saj je za spore, ki imajo svojo podlago v odgovornosti iz delovnega razmerja, stvarno pristojno delovno, ne redno sodišče. V konkretnem primeru se toženki očita, da je kot namestnica direktorice tožnice dvigovala s poslovnega računa slednje in si zneske prilaščala, iz česar sledi odgovornost zaradi kršitve obveznosti iz delovnega razmerja.
Pritožba je utemeljena.
Iz nespornega kompetenčnega dejanskega stanja, kot ga kratko povzema pritožba (tožnica toženki očita, da je slednja kot namestnica direktorice z njenega poslovnega računa dvigovala denar in si ga prilaščala), jasno izhaja, da je bistveno dejansko obeležje zatrjevanega protipravnega (škodnega) ravnanja toženke njeno delovno razmerje pri tožnici. Brez zatrjevanih zlorab njenega položaja, se ne bi mogla izneveriti tožnici kot njeni delodajalki, kot ta to zatrjuje. Takšne situacije pa se najtesneje prilegajo položajem, ki jih urejajo pravila določb Zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1), in sicer prvi odstavek njegovega 177. člena o odškodninski odgovornosti delavcev za škodo, povzročeno delodajalcu „na delu ali v zvezi z delom“. Pravkar navedene določbe ZDR-1 spadajo v III. del zakona („Pravice, obveznosti in odgovornosti iz delovnega razmerja“), v 13. poglavje („Odškodninska odgovornost“). Za sojenje v sporih o „pravicah, obveznostih in odgovornostih iz delovnega razmerja med delavcem in delodajalcem“, specifično torej tudi o odškodninski odgovornosti delavca v zvezi z njegovim delom, pa je po točki b prvega odstavka 5. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (ZDSS-1) stvarno pristojno delovno sodišče, ne sodišče splošne pristojnosti (po 1. členu ZPP).
Glede na navedeno je pritožba torej utemeljena, zato je pritožbeno sodišče izpodbijani sklep ustrezno spremenilo (3. tč. 365. člena ZPP).