Jedro

Soglasje z neposredno izvršljivostjo se lahko nanaša na posamezno izmed več obveznosti ali na njen del, če je deljiva, omeji pa se lahko tudi na določen objekt izvršbe, na zastavljeno stvar. Soglasja, ki je izrecno dano le za ustanovitev zastavne pravice na nepremičninah, ni mogoče razširiti tudi na neposredno izvršljivost z drugimi izvršilnimi sredstvi.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se sklep v izpodbijanih II. točki, delu III. točke, v katerem je upniku naložena povrnitev dolžnikovih stroškov, ter IV. točki izreka potrdi.

II. Stranki sami krijeta vsaka svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo predlog dolžnika za naložitev plačila tožniške varščine upniku (I. točka izreka sklepa). Ugovoru dolžnika z dne 28. 11. 2016 zoper sklep o izvršbi z dne 16. 11. 2016 je ugodilo in sklep o izvršbi razveljavilo, predlog za izvršbo zavrnilo, razveljavilo opravljena izvršilna dejanja in postopek ustavilo (II. točka izreka sklepa). Sklenilo je, da je upnik dolžan dolžniku v roku 8 dni od prejema tega sklepa povrniti 1.746,34 EUR stroškov, v primeru zamude skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od poteka paricijskega roka dalje do plačila, višji stroškovni zahtevek dolžnika za povrnitev stroškov ugovora z dne 28. 11. 2016 pa je zavrnilo (III. točka izreka sklepa). Sklenilo je še, da upnik sam krije svoje stroške odgovora na ugovor z dne 13. 12. 2016 (IV. točka izreka sklepa).

2. Zoper II. točko izreka, del III. točke izreka, v katerem je upniku naložena povrnitev dolžnikovih stroškov, ter IV. točko izreka sklepa se pravočasno po pooblaščencu pritožuje upnik iz vseh pritožbenih razlogov. Navaja, da je sodišče zmotno štelo, da dolžnik odgovarja le z zastavljenimi nepremičninami in da upnik ne more predlagati izvršbe z rubežem denarnih sredstev pri organizacijah za plačilni promet. Sporazum o zavarovanju denarne terjatve z zastavno pravico na nepremičninah se je namreč sklepal glede terjatve iz naslova najemnine in stroškov po najemni pogodbi z dne 23. 5. 2005, glede katere je dolžnik podal garancijo in je tudi v najemni pogodbi naveden kot garant in plačnik. Dolžnik je bil celo dejanski uporabnik predmeta najema in je tudi plačeval najemnino, saj je bil 100% lastnik družbe B., ki je najemodajalec po pogodbi. Stališču, da notarski zapis zoper dolžnika ni primeren izvršilni naslov, zato ni mogoče slediti, navedbe, da je le zastavitelj, pa so pravno zmotne in vsaj pomanjkljive. V notarskem zapisu je jasno določeno, da so stranke sporazuma soglasne, da obstoji terjatev upnika do dolžnika po najemni pogodbi, iz najemne pogodbe izhaja, da je dolžnik garant in plačnik, najemna pogodba pa je priloga notarskega zapisa. Zato je treba šteti, da so stranke s sklenitvijo sporazuma pristale na neposredno izvršljivost vseh obveznosti dolžnika in zastavitelja po najemni pogodbi in prevzele obvezo z vsem svojim premoženjem oziroma z vsemi izvršilnimi sredstvi. To izhaja tako iz dejstva, da B. v RS nima premoženja, ki bi lahko bilo predmet izvršbe, kot tudi iz jezikovne razlage drugega odstavka 10. člena notarskega zapisa. Da ni res, da je dolžnik jamčil le z nepremičnino, izhaja iz uporabe besede "zlasti", ki kaže nato, da je bila izvršba na nepremičnino le ena do možnosti v naboru izvršilnih sredstev. Če bi bila izvršljivost omejena le na nepremičnine, bi bilo to jasno zapisano. Dolžnik je zaradi garancije tudi dolžnik v materialnem smislu, zato je notarski zapis primeren izvršilni naslov. Upnik vztraja pri vseh navedbah glede odstopa terjatve v korist A. ter pri navedbah o zapadlosti in izvršljivosti vtoževane terjatve, do katerih se sodišče prve stopnje zaradi napačnega materialnopravnega izhodišča niti ni opredelilo. Predlaga spremembo sklepa tako, da se dolžnikov ugovor zavrne s stroškovno posledico, podredno pa razveljavitev sklepa in vrnitev zadeve v ponovno odločanje sodišču prve stopnje. Priglaša tudi stroške pritožbenega postopka.

3. Dolžnik v odgovoru na pritožbo predlaga njeno zavrnitev in priglaša pritožbene stroške.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Upnik je 12. 7. 2016 zoper dolžnika vložil predlog za izvršbo na podlagi izvršilnega naslova - neposredno izvršljivega notarskega zapisa Sporazuma o zavarovanju denarne terjatve z zastavno pravico na nepremičninah št. SV 994/05 z dne 10. 6. 2005. Sodišče prve stopnje je predlagano izvršbo na dolžnikova denarna sredstva pri organizacijah za plačilni promet dovolilo s sklepom z dne 16. 11. 2016. Sklep o izvršbi, s katerim je predlogu za izvršbo ugodeno, lahko dolžnik izpodbija z ugovorom (prvi odstavek 53. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ)), ki mora biti obrazložen. V ugovoru mora dolžnik navesti dejstva, s katerim ga utemeljuje, in predložiti dokaze, sicer se ugovor šteje kot neutemeljen (drugi odstavek 53. člena ZIZ). Ugovor zoper sklep o izvršbi je mogoče vložiti iz razlogov, ki preprečujejo izvršbo, nekatere od teh ZIZ primeroma našteva v prvem odstavku 55. člena.

6. Dolžnik je v ugovoru navedel, da izvršilni naslov za izterjavo terjatve, glede katere je sodišče izdalo sklep o izvršbi, ne obstoji. Dolžnik namreč izvršilnega naslova ni podpisal kot dolžnik ali porok, temveč zgolj kot zastavitelj nepremičnine. Upnik je zato od njega upravičen terjati le poplačilo terjatve iz kupnine za nepremičnino, tega pa upnik ni predlagal, temveč je predlagal izvršbo na bančni račun dolžnika, za kar nima izvršilnega naslova. Poleg tega je uveljavljal še, da iz notarskega zapisa ne izhaja zapadlost terjatve in tudi ne višina, upnik pa je terjatev tudi že odstopil A. in je ne bi smel izterjevati. Upnik je v odgovoru na ugovor dolžnikove navedbe prerekal in navedel, da izvršbe na dolžnikove nepremičnine ni mogel predlagati, ker je dolžnik lastninsko pravico na njih prenesel na tretjega, čeprav se je zavezal, da premoženja ne bo obremenjeval ali odtujeval. V najemni pogodbi je dolžnik podal garancijo oziroma jamstvo za primer, če Smelt Intag ne bo izpolnjeval svojih obveznosti po najemni pogodbi. Tako B. kot dolžnik sta v notarskem zapisu pristala na neposredno izvršljivost glede vseh obveznosti z vsemi izvršilnim sredstvi, zato je upnik vztrajal, da notarski zapis predstavlja veljaven izvršilni naslov zoper dolžnika. Upnik je še uveljavljal, da je iz notarskega zapisa razvidna zapadlost terjatve ter tudi njena višina, navedbe glede odstopa terjatve pa je prerekal. 7. Sodišče prve stopnje je dolžnikovemu ugovoru z izpodbijanim sklepom ugodilo, višje sodišče pa odločitev in razloge zanjo sprejema kot pravilne.

8. Izvršilno sodišče je v izvršilnem postopku zaradi načela stroge formalne legalitete vezano na izvršilni naslov. Skladno z 2. točko drugega odstavka 17. člena ZIZ je izvršilni naslov tudi izvršljiv notarski zapis, ki tako kvaliteto pridobi, če je dolžnik v njem soglašal z njegovo neposredno izvršljivostjo in če je terjatev, ki izhaja iz notarskega zapisa, zapadla (prvi odstavek 20.a člena ZIZ). Dolžnikovo soglasje z neposredno izvršljivostjo kot predpostavko določa tudi 4. člen Zakona o notariatu (v nadaljevanju ZN). Soglasje pomeni, da dolžnik vnaprej soglaša s tem, da bo upnik lahko v primeru, če dolžnik ne bo prostovoljno izpolnil obveznosti, v postopku prisilne sodne izvršbe dosegel njeno izpolnitev.1 Soglasje se lahko nanaša na posamezno izmed več obveznosti ali na njen del, če je deljiva, omeji pa se lahko tudi na določen objekt izvršbe, na zastavljeno stvar.2

9. Izvršilni naslov v predmetni zadevi predstavlja notarski zapis Sporazuma o zavarovanju denarne terjatve z zastavno pravico na nepremičninah št. SV 994/05 z dne 10. 6. 2005, ki so ga sklenili C. kot upnik, B. kot dolžnik in D. d.o.o. kot zastavitelj. V 9. členu sporazuma so se stranke skladno s 4. členom ZN dogovorile, da je sporazum glede vseh obveznosti dolžnika in zastavitelja neposredno izvršljiv.

10. D. d.o.o., ki v predmetnem postopku nastopa kot dolžnik, je tako v uvodu notarskega zapisa kot tudi v uvodu Sporazuma o zavarovanju denarne terjatve z zastavno pravico na nepremičninah, ki je sestavljen v obliki tega notarskega zapisa, izrecno označen le kot zastavitelj nepremičnin, ki so navedene v 6. členu sporazuma. Tudi iz 10. člena Sporazuma ne izhaja, da bi se dolžnik za plačilo dolga zavezal kako drugače kot zastavitelj, kot to neutemeljeno meni upnik. V 10. členu je namreč določeno, da "dolžnik in zastavitelj izrecno dovoljujeta, da upnik izterja terjatev v višini 1.000.000,00 EUR ali nižji dolgovani znesek z vsemi pripadki in ostalimi stroški iz tega naslova v primeru, da dolžnik ne bo izpolnjeval obveznosti iz najemne pogodbe ali da dolžnik in zastavitelj ne bosta izpolnjevala svojih obveznosti iz tega sporazuma, vse neposredno v izvršilnem postopku, bodisi z rubežem in prodajo premičnega ali nepremičnega premoženja ali sredstev na kateremkoli računu ali premoženju dolžnika, zlasti pa z rubežem in prodajo zastavljenih nepremičnin v lasti zastavitelja, ki so predmet zavarovanja po tem sporazumu". Iz take dikcije sporazuma je jasno vidno, da je možnost neposredne izvršbe dogovorjena na celotno premoženje dolžnika (B.), medtem ko je glede zastavitelja (D. d.o.o., dolžnik v predmetni zadevi) omejena le na zastavljeno premoženje. Pritrditi je tako navedbam dolžnika in odločitvi sodišča prve stopnje, da je navedeni sporazum zoper dolžnika izvršilni naslov le glede zastavljenega premoženja (nepremičnin iz 6. člena sporazuma). Soglasja z neposredno izvršljivostjo, ki je izrecno dano le za ustanovitev zastavne pravice na nepremičninah, namreč ni mogoče razširiti tudi na neposredno izvršljivost z drugimi izvršilnimi sredstvi.3

11. Na navedeno ne more vplivati niti dejstvo, da je v najemni pogodbi, v zavarovanje terjatve po kateri je bil sklenjen Sporazum o zavarovanju denarne terjatve z zastavno pravico na nepremičninah, dolžnik označen kot porok in plačnik. Najemna pogodba je namreč skladno s tretjim odstavkom sporazuma le priloga notarskega zapisa. Skladno s 44. členom ZN smejo udeleženci dodati notarskemu zapisu pooblastila in druge priloge v izvirniku ali prepisu. Le-te mora izdajatelj potrditi v notarskem zapisu, sicer ne dobijo večje verodostojnosti, kot bi jo imele sicer. V zvezi s tem je v 50. členu ZN določena obveznost notarja, da predložene zasebne listine ustrezno preizkusi, nato pa jih potrdi tako, da ob ustreznih opozorilih sestavi notarski zapis, listino pa pripoji k notarskemu zapisu kot njegov sestavni del. Do tega v konkretnem primeru ni prišlo, saj ni razvidno, da bi bila najemna pogodba predmet potrditve v notarskem zapisu oziroma njegov sestavni del, temveč je izrecno le priloga, zato ne predstavlja izvršilnega naslova.4

12. Upnik glede na vse navedeno na podlagi predloženih listin zoper dolžnika ne more predlagati izvršbe z rubežem denarnih sredstev pri organizacijah za plačilni promet, kot je to storil v predlogu za izvršbo, saj za to nima izvršilnega naslova. Sodišče prve stopnje je dolžnikovemu ugovoru iz tega razloga pravilno ugodilo, do ostalih ugovornih navedb, ki jih upnik ponavlja tudi v pritožbi (glede zapadlosti, izvršljivosti in odstopa terjatve) pa se posledično ni posebej opredeljevalo, saj za odločitev niso bistvenega pomena.

13. Ker je dolžnik z ugovorom zoper sklep o izvršbi uspel, je sodišče prve stopnje pravilno odločilo, da mu mora upnik povrniti stroške ugovornega postopka (izpodbijani del III. točke izreka sklepa) ter da sam krije svoje stroške odgovora na ugovor (IV. točka izreka sklepa). Za odločitev o stroških je sodišče prve stopnje navedlo obširne in pravilne razloge tako glede temelja kot glede višine, na katere se višje sodišče v izogib nepotrebnemu ponavljanju sklicuje, upnik pa v pritožbi glede tega ne podaja nobenih konkretnih pritožbenih navedb.

14. Ker je torej pritožba glede na pojasnjeno neutemeljena in ker višje sodišče tudi ni našlo kršitev, na katere po drugem odstavku 350. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s 15. členom ZIZ pazi po uradni dolžnosti, jo je zavrnilo in sklep v izpodbijanih II. točki, delu III. točke, v katerem je upniku naložena povrnitev dolžnikovih stroškov, ter IV. točki izreka potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

15. Upnik s pritožbo ni uspel, zato sam krije svoje stroške pritožbenega postopka (prvi odstavek 165. člena in prvi odstavek 154. člena ZPP, oba v zvezi s 15. členom ZIZ). Dolžnik sam krije svoje stroške odgovora na pritožbo, saj v njem ni navedel nobenih dejstev, s katerimi bi pripomogel k rešitvi zadeve (prvi odstavek 165. člena in prvi odstavek 155. člena ZPP, oba v zvezi s 15. členom ZIZ).

1 Bojan Podgoršek, Neposredna izvršljivost notarskega zapisa kreditne pogodbe, Pravosodni bilten, letnik XXXVI, 2015, št. 3, stran 86. 2 Ibid., glej tudi dr. Vesna Rijavec, Civilno izvršilno pravo, GV Založba, Ljubljana 2003, str. 126. 3 Prim. VSL sklep II Ip 5459/2013 z dne 28. 1. 2014 in VSL sklep III Ip 2729/2013 z dne 25. 9. 2013. 4 Prim. npr. VSC sklep II Ip 213/2015 z dne 11. 6. 2015 in VSL sklep II Ip 1544/2017 z dne 19. 6. 2017.