18. 9. 2008

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus pobude Marije Zajec, Ljubljana, ki jo zastopa mag. Janez Tekavc, odvetnik v Ljubljani, na seji 18. septembra 2008

sklenilo:

Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti členov 17 do 25 Zakona o kmetijskih zemljiščih (Uradni list RS, št. 55/03 – ur. p. b.) se zavrže.

OBRAZLOŽITEV

1.Pobudnica izpodbija določbe 17. do 25. člena Zakona o kmetijskih zemljiščih (v nadaljevanju ZKZ), ki urejajo promet s kmetijskimi zemljišči, gozdovi in kmetijami. Meni, da je izpodbijana ureditev v neskladju s 33. in s 67. členom, ker lastniku zemljišča ne omogoča, da se po prejemu izjav o sprejemu javne ponudbe za prodajo kmetijskega zemljišča sam odloči, ali bo zemljišče prodal ali ne, temveč ga sili v prodajo. Meni, da je zakonodajalec s sistemom trdne ponudbe spregledal socialno funkcijo lastnine, ki se kaže tudi v tem, da lastnik sam izbira, komu bo zemljišče prodal oziroma predvsem komu ga ne bo prodal pod nobenimi pogoji. Zatrjuje, da izpodbijana ureditev s sistemom predkupne pravice, ki je vezan na osebni status potencialnega kupca, ne pa na dejansko zmožnost obdelovanja kmetijskega zemljišča, ne zagotavlja obdelanosti zemljišča ter s tem zatrjevane ekonomske in ekološke funkcije lastnine. Državni zbor v odgovoru na pobudo meni, da so navedbe pobudnice neutemeljene. Navaja, da lastninska pravica posameznika nad kmetijskim zemljiščem ne more biti neomejena in prepuščena tržnim zakonitostim, ker je obseg kmetijskih zemljišč omejen z naravnimi danostmi.

2.Pobudnica utemeljuje svoj pravni interes s tem, da obstaja velika verjetnost, da ji bo sodišče naložilo, naj sklene pogodbo o prodaji zemljišča s predkupnim upravičencem in mu izda zemljiškoknjižno dovolilo. Navaja, da je zemljišče podedovala in že leta 1996 prodala bratu, saj se sama s kmetijsko dejavnostjo ne ukvarja. Upravna enota sklenjene pogodbe kasneje ni odobrila, zato je bila prisiljena objaviti ponudbo za prodajo kmetijskega zemljišča na oglasni deski upravne enote. Navaja, da je poleg brata ponudbo sprejel tudi predkupni upravičenec, ki sicer ima status kmeta, vendar pa naj bi se pretežno ukvarjal z avtoprevozništvom in naj bi imel svoje zemljišče 50,86 km oddaljeno od njenega, kar naj ne bi omogočalo obdelave predmetnega kmetijskega zemljišča. Navaja, da zemljišča predkupnemu upravičencu ne želi prodati, ker je javno objavo dala zgolj zaradi tega, ker je želela urediti razmerje z bratom. Poleg tega navaja še, da gre za družinsko kmetijo, na kateri je z bratoma živela celo mladost in za katero želi, da ostane v družinski lasti.

3.Pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti oziroma zakonitosti predpisa lahko da, kdor izkaže svoj pravni interes (prvi odstavek 24. člena Zakona o Ustavnem sodišču, Uradni list RS, št. 64/07 – ur. p. b. – v nadaljevanju ZUstS). Po drugem odstavku navedenega člena je pravni interes podan, če predpis ali splošni akt za izvrševanje javnih pooblastil, katerega oceno pobudnik predlaga, neposredno posega v njegove pravice, pravne interese oziroma v njegov pravni položaj.

4.Zoper pobudnico je predkupni upravičenec vložil tožbo na sklenitev prodajne pogodbe in izstavitev zemljiškoknjižnega dovolila. V skladu s stališčem, ki ga je sprejelo Ustavno sodišče v sklepu št. U-I-275/07 z dne 22. 11. 2007 (Uradni list RS, št. 110/07 in OdlUS XVI, 82), se v primerih, ko izpodbijani predpis ne učinkuje neposredno, pobuda lahko vloži šele po izčrpanju pravnih sredstev zoper posamični akt, izdan na podlagi izpodbijanega predpisa, hkrati z ustavno pritožbo pod pogoji iz 50. do 60. člena ZUstS. Predpostavka za vložitev ustavne pritožbe in pobude v takšnih primerih ni le formalno izčrpanje pravnih sredstev, temveč tudi njihovo vsebinsko izčrpanje. To pomeni, da mora pobudnica trditve o domnevni neustavnosti ureditve uveljavljati že v postopku pred pristojnimi sodišči. Skladno z 22. členom Ustave bo moralo sodišče navedbe o neustavnosti argumentirano zavrniti ali pa skladno s 156. členom Ustave prekiniti postopek in začeti postopek za oceno ustavnosti izpodbijanih določb ZKZ pred Ustavnim sodiščem. Če bo sodišče v rednem sodnem postopku svojo odločitev oprlo na izpodbijane določbe ZKZ, bo pobudnica to odločitev lahko izpodbijala z ustavno pritožbo. Do takrat pa ne izkazuje pravnega interesa za oceno ustavnosti izpodbijanih določb. Zato je Ustavno sodišče njeno pobudo zavrglo.

5.Ustavno sodišče je sprejelo ta sklep na podlagi tretjega odstavka 25. člena ZUstS v sestavi: predsednik Jože Tratnik ter sodnice in sodniki mag. Marta Klampfer, mag. Marija Krisper Kramberger, mag. Miroslav Mozetič, dr. Ernest Petrič, Jasna Pogačar, dr. Ciril Ribičič in Jan Zobec. Sklep je sprejelo soglasno.

Jože Tratnik Predsednik