Jedro

Preklic pooblastila se mora naznaniti sodišču, pred katerim teče postopek, bodisi pisno ali ustno na zapisnik. Dokler sodišče o preklicu ni obveščeno, pisanja vroča dotedanjemu pooblaščencu stranke.

Postopek po drugem in tretjem odstavku 105.a člena ZPP je del predhodnega oziroma formalnega preizkusa vloge, zato ga je mogoče opraviti le do določene faze postopka, to je do končanega predhodnega preizkusa vloge. Če sodišče pomanjkljivost spregleda in začne vlogo presojati meritorno, domneva umika ne pride več v poštev, mogoča pa je izterjave neplačane takse.

Tudi obrazložitev sodb, ki temelji na dejstvih, ki jih tožena stranka ni prerekala, mora biti enaka kot obrazložitev sodbe, izdane po opravljeni kontradiktorni obravnavi (prihranjeno je le ugotavljanje dejanskega stanja). Iz njene obrazložitve mora biti razvidno, katera pravno pomembna dejstva je sodišče vzelo kot dejansko podlago za svoje odločitve in na katero pravno normo jo je oprlo.

Izrek

I. II. in III. točka izreka) se razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

II. Sicer se pritožba zavrne in sklep (I. točka izreka) potrdi.

III. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Z odločbo z dne 5. 5. 2014 je sodišče prve stopnje sklenilo, da se sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani VL 99126/2012 z dne 9. 7. 2012 razveljavi tudi v prvem in tretjem odstavku izteka (I. točka izreka) in razsodilo, da se ugotovi, da je aneks z dne 15. 1. 2010 k posojilni pogodbi z dne 20. 1. 2009 neveljaven in se razveljavi; da je toženec dolžan tožeči stranki plačati 56.000,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 22. 1.2010 do plačila, v roku 15 dni; da je toženec dolžan tožeči stranki plačati pogodbeno dogovorjene obresti v višini priznane obrestne mere za januar 2009 po pogojih F. d.d., obračunane v obdobju od 12. 1. 2009 do 28. 3. 2013 od zneska 56.000,00 EUR, skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 29. 3. 2013 do plačila, v roku 15 dni (II. točka izreka); odločilo, da je toženec tožeči stranki dolžan povrniti 3.421,78 EUR pravdnih stroškov v roku 15 dni, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi (III. točka izreka).

2. Zoper odločbo je toženec vložil pravočasno pritožbo „iz vseh pritožbenih razlogov“ in predlagal, da pritožbeno sodišče odločbo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje. Izpostavlja vprašljivost pooblastilnega razmerja med tožencem in njegovo pooblaščenko. Po njegovem mnenju je pooblastilo vezano le na vložitev ugovora zoper sklep o izvršbi. Tudi, če bi ga šteli za generalno pooblastilo, je prenehalo z dnem 9. 4. 2014, po pooblaščenkini odpovedi pooblastila. V posledici je sodišče prve stopnje zagrešilo bistvene kršitve določb postopka pri vročanju. Domnevna pooblaščenka toženca je dne 10. 4. 2014 prejela vlogo z naslovom „dopolnitev tožbe“, ki po svoji pravni naravi predstavlja spremembo tožbe. Dne 3. 4. 2014 naj bi jo sodišče sicer pozvalo na odgovor na to vlogo, vendar domnevna pooblaščenka tega poziva sodišča ni prejela. Tudi sicer poziv ni v skladu s procesnopravnim redom – iz poziva ni razvidno, da gre za spremenjeno tožbo oziroma novo tožbo, toženec bi moral biti opozorjen, da ob njegovi pasivnosti sodišče lahko izda tudi zamudno sodbo – kar je sodišče na koncu po vsebini tudi storilo, čeprav se sklicuje na druga, sorodna procesnopravna pravila. Tožencu bi morala biti spremenjena tožba vročena v odgovor, hkrati s pozivom. V bistvu gre za novo tožbo, označena bi morala biti vrednost spora, plačana sodna taksa. Nič od navedenega ni bilo izpolnjeno, zato bi moralo sodišče s to vlogo ravnati kot z nepopolno vlogo. Sodišče je spremembo tožbe očitno dovolilo, saj je o njej odločalo, o taki dovolitvi pa bi moralo odločiti s sklepom. Glede vsebine spremenjene tožbe opozarja, da je toženec ob sklepanju aneksa bil statutarni zastopnik, vpisan v register družb; da iz vsebine ugovora (zoper sklep o izvršbi) in dokaznega predloga, izhaja njegov „namen zanikanja dejstev“ iz tožnikove spremembe tožbe. Zmotno je torej stališče sodišča, da toženec ni argumentirano prerekal dejstev. Glede na vsebino aneksa, dolg še ni zapadel v plačilo. Sicer pa pavšalno sklicevanje tožeče stranke na pomanjkanje morale ni dovolj. Pravni red izključuje kumulacijo poslovno obrestnega in zakonsko obrestnega zahtevka, v tem obsegu je sodišče zmotno uporabilo materialno pravo, tega tudi ni obrazložilo, kar predstavlja absolutno bistveno kršitev določb postopka. Sodišče je tudi napačno tek obresti od obeh obrestnih zahtevkov določilo pred razveljavitvijo aneksa, tudi o tem sodba nima razlogov.

3. Tožeča stranka je na pritožbo odgovorila in predlagala njeno zavrnitev.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Pripis na splošnem pooblastilu toženca odvetnici, da jo, poleg tega, da jo pooblašča, da ga zastopa v pravnih stvareh pri postopkih pred sodišči in drugimi državnimi organi …, še posebej pooblašča za vložitev ugovora (zoper sklep o izvršbi), ne pomeni, da gre za pooblastilo dano le za posamezno procesno dejanje – le za vložitev ugovora zoper sklep o izvršbi. Gre za splošno pooblastilo in je sodišče prve stopnje vsa pisanja v tej zadevi, dokler ni bilo obveščeno o preklicu pooblastila s strani odvetnice, pravilno in zakonito vročalo toženčevi pooblaščenki, odvetnici Š. M. (prvi odstavek 137. člena Zakona o pravdnem postopku – ZPP).

6. Preklic pooblastila se mora naznaniti sodišču, pred katerim teče postopek, bodisi pisno ali ustno na zapisnik (drugi odstavek 99. člena ZPP). Dokler sodišče o preklicu ni obveščeno, pisanja vroča dotedanjemu pooblaščencu stranke.(1)

7. Odvetnica M. je sodišče prve stopnje dne 16. 4. 2014 obvestila, da je tožencu „z današnjim dnem“, pri čemer ima vloga datum 9. 4. 2014, preklicala pooblastilo (list. št. 43). Do naznanitve preklica sodišču, torej do vključno 15. 4. 2014, je glede na povedano, sodišče prve stopnje vsa pisanja pravilno vročalo pooblaščenki toženca. Tako ji je pravilno vročilo vlogo z nazivom „dopolnitev tožbe“ in sicer dne 10. 4. 2013 (in ne 10. 4. 2014 kot trdi pritožba), kot tudi poziv na odgovor na to vlogo dne 3. 4. 2014 in vabilo na poravnalni in prvi narok za glavno obravnavo dne 3. 4. 2014, kar je oboje pooblaščenka toženca prejela 15. 4. 2014 (vročilnica pri list. št. 41). Utemeljeno je tako sodišče prve stopnje štelo navedena pisanja za pravilno vročena, vabilo pa za izkazano (tako za pooblaščenko kot za toženca). Toženec na vlogo ni odgovoril, naroka se ni udeležil. 8. Predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine, ki je bil podlaga za izdajo razveljavljenega sklepa o izvršbi, se obravnava kot tožba v pravdnem postopku (drugi odstavek 62. člena Zakona o izvršbi – ZIZ). Potem, ko je sodišče prve stopnje sklep o izvršbi razveljavilo v 2. točki in postopek nadaljevalo v pravdnem postopku, je tožeča stranka na poziv sodišča (list. št. 32) vložila prvo pripravljalno vlogo – „dopolnitev tožbe“, s katero je pojasnila dejansko in pravno podlago zahtevka ter predlagala, da sodišče primarno razsodi(2), da se ugotovi, da je aneks z dne 15. 1. 2010 k posojilni pogodbi neveljaven in se razveljavi, toženec pa je dolžan tožeči stranki plačati 56.000,00 EUR s pripadajočimi zakonskimi zamudnimi obrestmi, pogodbeno dogovorjenimi obrestmi in mu povrniti pravdne stroške, podredno pa naj se ugotovi, da je navedeni aneks ničen, da je toženec dolžan tožeči stranki plačati zgoraj navedeni znesek z zakonskim zamudnimi obrestmi, kakor tudi pogodbeno dogovorjene obresti in mu povrniti pravdne stroške. To vlogo je šteti za spremembo tožbe (184. člen ZPP) - poleg obstoječega zahtevka na plačilo 56.000,00 EUR, je tožeča stranka postavila še zahtevek na razveljavitev aneksa oziroma podredno na ugotovitev njegove ničnosti.

9. Sodišče prve stopnje res ni opravilo predhodnega preizkusa (spremenjene) tožbe v smeri morebitne spremembe vrednosti spora in morebitnega doplačila sodne takse za tožbo (katere plačilo je procesna predpostavka za odločanje sodišča), vendar s tem ni kršilo nobene določbe, ki bi vplivala na pravilnost ali zakonitost sodbe. Postopek po drugem in tretjem odstavku 105. a člena ZPP je del predhodnega oziroma formalnega preizkusa vloge, zato ga je mogoče opraviti le do določene faze postopka, to je do končanega predhodnega preizkusa vloge. Če sodišče pomanjkljivost spregleda in začne vlogo presojati meritorno, domneva umika ne pride več v poštev, mogoča pa je izterjava neplačane takse(3) .

10. Tožencu je bila torej sprememba tožbe pravilno, preko pooblaščenke, vročena v odgovor osem dni, z opozorilom sodišča na posledice prepozne vloge po 286. a členu ZPP (poziv z dne 3. 4. 2014, list. št. 39). Tudi po mnenju pritožbenega sodišča je rok osem dni korekten rok in je imel toženec dovolj časa za pripravo za obravnavanje o spremenjeni tožbi (185. člen ZPP) in česa drugega toženec v pritožbi tudi ne izkaže. Toženec na vlogo ni odgovoril. 11. Ne drži, da sodišče prve stopnje o dovolitvi spremembe tožbe ni odločilo (185. člen ZPP). Spremembo je dovolilo s tem, ko je spremenjeno tožbo obravnavalo in o njej tudi odločilo. Zoper takšno odločitev je imel toženec tudi pravico do pritožbe, s pritožbo zoper sodbo. Sodišče prve stopnje je spremembo tožbe upravičeno dovolilo, saj je tudi po mnenju pritožbenega sodišča to smotrno za dokončno ureditev razmerja med strankama. V posledici je pravilno sklep o izvršbi razveljavilo tudi v 1. in 3. točki izreka in vodilo postopek po tožbi.

12. Po povedanem se izkaže, da so neutemeljeni pritožbeni očitki, da je sodišče prve stopnje zagrešilo bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP oziroma očitane kršitve iz prvega odstavka tega člena, ki bi lahko vplivale na pravilnost in zakonitost sodbe.

13. Toženec na spremembo tožbe ni odgovoril, naroka se ni udeležil. V posledici je sodišče prve stopnje upravičeno štelo dejstva navedena v vlogi za neprerekana (ki jih tudi ni potrebno dokazovati – 214. člen ZPP) in upravičeno v zadevi razsodilo. Vendar pa sodbe pritožbeno sodišče ne more preizkusiti, saj ta ne vsebuje razlogov o odločilnih dejstvih, s čimer je sodišče prve stopnje zagrešilo absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, na katero pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP). Sodišče prve stopnje sprejete odločitve ni obrazložilo z drugimi razlogi, kot s prepisom besedila določbe 8. člena ZPP.(4) Ne more biti sporno, da mora biti tudi obrazložitev sodbe ki temelji na dejstvih, ki jih tožena stranka ni prerekala, enaka kot obrazložitev sodbe, izdane po opravljeni kontradiktorni obravnavi (prihranjeno je le ugotavljanje dejanskega stanja). Iz njene obrazložitve mora biti razvidno, katera pravno pomembna dejstva je sodišče vzelo kot dejansko podlago svoje odločitve in na katero pravno normo jo je oprlo.

14. Glede na povedano je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo, izpodbijano sodbo razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje oziroma v novo pisanje sodbe (354. člen ZPP),(5) sicer pa pritožbo zavrnilo in sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP). Odločitev o stroških pritožbenega postopka temelji na določbi tretjega odstavka 165. člena ZPP.

Op. št. (1): Primerjaj sklep VS RS, III Ips 112/2015 Op. št. (2): Potem, ko razveljavi sklep o izvršbi tudi v 1. in 3. točki izreka.

Op. št. (3): Primerjaj VS RS, sklep II Ips 288/2013. Op. št. (4): „Po tako izvedenem dokaznem postopku, oceni vsakega dokaza posebej in vseh dokazov skupaj ter uspeha celotnega postopka, je sodišče odločilo, kot izhaja iz izreka te sodbe“ (6. točka obrazložitve).

Op. št. (5): Pri čemer naj pazi tudi na sklepčnost zahtevka(ov).