1. 6. 2000

S K L E P

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus pobude Petra Rezmana iz Šoštanja za začetek postopka za oceno ustavnosti na seji dne 1. junija 2000

s k l e n i l o :

Pobuda za oceno ustavnosti 14. člena Zakona o lokalnih volitvah (Uradni list RS, št. 79/93, 7/94, 33/94 in 70/95) se zavrne.

O b r a z l o ž i t e v

A.

1.Pobudnik izpodbija 14. člen Zakona o lokalnih volitvah (v nadaljevanju: ZLV), ki določa: »Če se glasuje o listah kandidatov v občini kot eni volilni enoti, se mandati dodelijo listam kandidatom po zaporedju najvišjih količnikov, ki se dobijo tako, da se število glasov za vsako listo kandidatov deli z vsemi števili od ena do števila članov občinskega sveta (d'Hondtov sistem). Z liste kandidatov je izvoljenih toliko kandidatov, kolikor mandatov je dobila lista.«

2.Pobudnik zatrjuje, da je izpodbijani 14. člen ZLV v neskladju s 14. in 43. členom Ustave, ker krši načelo enakosti volilne pravice. Zaradi delitve mandatov članov občinskega sveta po izpodbijanem členu prihaja do nesorazmernosti med deležem glasov in deležem mandatov, ki jih pridobi kandidatna lista. Pobudnik utemeljuje svoje navedbe s konkretnimi podatki o razmerjih med številom glasov in številom mandatov, ki so se oblikovala na volitvah v občinski svet občine Šoštanj dne 22. 11. 1998. Tako navaja, da so mandate dobile tudi liste, ki niso dosegle ene dvajsetine glasov, čeprav občinski svet šteje dvajset članov. Kot primer nesorazmernosti med deležem glasov in deležem mandatov navaja tudi dejstvo, da sta listi, ki sta dobili bistveno različno število glasov (169 in 330), pridobili enako število mandatov (enega).

3.Pobudnik meni, da bi moral Zakon tudi v primeru, ko se volitve po proporcionalnem sistemu opravijo v občini kot eni sami volilni enoti, zahtevati, da lista za pridobitev enega mandata doseže volilni količnik (število glasov, oddanih za vse liste, deljeno s številom mandatov, ki se delijo). Meni, da je volilni količnik logični prag za pridobitev mandata.

B.

4.Ustavno sodišče je že večkrat presojalo skladnost zakonske ureditve z načelom enakosti volilne pravice. V odločbi št. U-I- 354/96 z dne 9. 3. 2000 (Uradni list RS, št. 31/2000) je Ustavno sodišče zapisalo: »Načelo enakosti volilne pravice, zapisano v 43. členu Ustave, zahteva, da imajo vsi volilci enako število glasov in da imajo vsi glasovi enako vnaprejšnjo možnost, da se upoštevajo pri ugotavljanju volilnega izida (razdelitvi mandatov). Ni pa potrebno, da bi imeli glasovi vseh volilcev tudi enak dejanski učinek na volilni izid oziroma da bi volilni sistem zagotavljal popolno sorazmernost med deležem glasov in deležem pridobljenih mandatov. Dejstvo, da ena politična stranka potrebuje za vsak mandat večje število glasov kot druga, še ne pomeni kršitve enakosti volilne pravice. Pomembno je, da vsak volilec prinese na volišče enako število glasov z enako vrednostjo, četudi se nato pri delitvi mandatov zgodi, da se glasovi nekaterih volilcev ne upoštevajo oziroma da imajo manjšo težo za volilni izid. Če imajo vsi volilci enako število glasov in če imajo njihovi glasovi enako vnaprejšnjo možnost vplivati na izid volitev (delitev mandatov), so ob glasovanju enakopravni; vsakomur pa se lahko z enako stopnjo verjetnosti zgodi, da je njegov glas pri delitvi mandatov bolj ali manj upoštevan. Pravila delitve mandatov so enaka za vse volilce in noben izmed njih ni diskriminiran.

Kršitev enakosti volilne pravice pa bi bila podana npr. tedaj, ko bi bilo zaradi bistvene neenake velikosti volilnih enot (merjeno s številom volilnih upravičencev) že pred glasovanjem oziroma ob glasovanju jasno, da glas enega volilca (volilca iz ene volilne enote) pomeni manj kot glas drugega volilca (volilca iz druge volilne enote).

5.ZLV določa, da se volitve v občinske svete, ki štejejo dvanajst ali več članov, izvedejo po proporcionalnem sistemu, pri čemer se lahko v občini oblikujejo volilne enote. Če se glasuje o listah kandidatov v občini kot eni volilni enoti, se mandati dodelijo listam kandidatom po zaporedju najvišjih količnikov, ki se dobijo tako, da se število glasov za vsako listo kandidatov deli z vsemi števili od ena do števila članov občinskega sveta (d'Hondtov sistem). Z liste kandidatov je izvoljenih toliko kandidatov, kolikor mandatov je dobila lista. Če pa se glasuje o listah kandidatov po volilnih enotah, se število mandatov, ki jih dobi posamezna lista v volilni enoti, ugotovi s količnikom, ki se izračuna tako, da se skupno število glasov, oddanih za vse liste kandidatov v volilni enoti, deli s številom članov občinskega sveta, ki se volijo v volilni enoti. S tem količnikom se deli število glasov za listo. Listi pripada toliko mandatov, kolikokrat je količnik vsebovan v številu glasov za listo. Mandati, ki niso bili na ta način razdeljeni v volilnih enotah, se razdelijo na ravni občine na podlagi seštevkov glasov, oddanih za istoimenske liste, ki so bile vložene v dveh ali več volilnih enotah. Za razdelitev teh mandatov se najprej po d'Hondtovem sistemu ugotovi, koliko mandatov bi pripadlo istoimenskim listam sorazmerno številu glasov, ki so jih dobile v vseh volilnih enotah. Istoimenskim listam se pri delitvi mandatov na ravni občine dodeli toliko mandatov, kolikor znaša razlika med številom mandatov, ki bi jim pripadli po proporcionalnem izračunu na ravni občine, in številom mandatov, ki so jih že dobile v volilnih enotah.

6.Pobudnik izpodbija zakonsko ureditev iz razlogov, za katere je Ustavno sodišče že presodilo (odločba št. U-I-354/96), da ne utemeljujejo trditev o neskladnosti ureditve delitve mandatov z ustavnim načelom enakosti pred zakonom. Ne zatrjuje, da bi bili glasovi volilcev neenakopravni v izhodišču (denimo zaradi različne velikosti volilnih enot), temveč enači enakost volilne pravice s sorazmernostjo med deležem glasov in deležem pridobljenih mandatov. Glede na to je pobuda očitno neutemeljena. Poleg tega pa je treba poudariti tudi, da zakonska ureditev proporcionalnih volitev v občinski svet zagotavlja visoko stopnjo sorazmernosti med deležem glasov in deležem mandatov. Mandati se namreč delijo po t.i. d'Hondtovem sistemu, za katerega je znano, da je ena izmed računskih metod, ki se uporabljajo za doseganje deležu glasov čim bolj sorazmerne delitve mandatov. d'Hondtov sistem sicer povzroča določena manjša odstopanja od čiste sorazmernosti, vendar nobena matematična metoda ne omogoča popolnoma sorazmerne delitve mandatov.

7.Ustavno sodišče je sprejelo ta sklep na podlagi drugega odstavka 26. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94 - ZUstS) v sestavi: predsednik Franc Testen ter sodnice in sodniki dr. Janez Čebulj, dr. Zvonko Fišer, Lojze Janko, Milojka Modrijan, dr. Mirjam Škrk, dr. Lojze Ude in dr. Dragica Wedam- Lukić. Sklep je sprejelo s sedmimi glasovi proti enemu. Proti je glasoval sodnik Čebulj. Pritrdilno ločeno mnenje je dal sodnik Testen.

P r e d s e d n i k Franc Testen

Pritrdilno ločeno mnenje sodnika Testena

Soglašam z odločitvijo, da se pobuda zavrne, ker je očitno neutemeljena. Ponavljam pa svoje stališče glede vsebine enakosti volilne pravice. Ostajam namreč pri tem, kako je Ustavno sodišče opredelilo vsebino te enakosti v odločbi U-I-44/96 - OdlUS V, 98. Ponovno se sklicujem tudi na stališča iz svojega ločenega mnenja k odločbi U-I-354/96.

Pri presoji, ali izpodbijana določba 14. člena ZLV krši enakost volilne pravice, bi bilo treba presojati ne le, ali imajo vsi glasovi enako vnaprejšnjo možnost, da se upoštevajo pri ugotavljanju volilnega izida, ampak tudi, ali je za delitev mandatov določena metoda, ki - v mejah matematično možnega - zagotavlja čim večjo sorazmernost med deležem glasov in deležem pridobljenih mandatov. Sprejeti sklep utemeljuje, da je pobuda očitno neutemeljena, ker pobudnik sploh ne zatrjuje, da bi bili glasovi volilcev neenakopravni v izhodišču (nosilni razlog). Sam ocenjujem, da ta nosilni razlog še ne zadošča za tako ugotovitev. Večinski odločitvi sem se lahko pridružil, ker (čeprav le med obiter dicta) pravilno ugotavlja tudi, da uporabljeni d'Hondtov sistem sodi med matematične metode, s katerimi se zagotavlja visoka stopnja sorazmernosti med deležem glasov in deležem mandatov.

Franc Testen