Jedro

Glede v stečajnem postopku prerekane terjatve bi se stečajni upravitelj moral določno izjaviti že v stečajnem postopku (prim. 1. odst. 142. čl. ZPPSL). Vendar pa je tožena stranka (stečajni dolžnik) šele v odgovoru na tožbo opredelila, kaj od prijavljenih terjatev je prerekala (list. št. 5 in 6 spisa). Preostale prijavljene, pa neprerekane terjatve tako veljajo za ugotovljene oziroma priznane in imajo enake učinke kot pravnomočno razsojena stvar (prim. 3. odst. 142. čl. ZPPSL). Pri tem je namen dokaznega postopka v dokazovanju resničnosti že zatrjevanih dejstev (prim. 1. odst. 287. čl. ZPP), ne daje pa toženi stranki možnosti spreminjati dejanske podlage spornega razmerja. Le-ta zato ni bila upravičena na zadnjem naroku za glavno obravnavo trditi, da je v stečajnem postopku prerekala glavnico v znesku 13.814.923,70 SIT (in ne 10.939.035,60 SIT, za katerih je bila vložena predmetna tožba), pri čemer naj bi znesek 6.690.134,86 SIT predstavljal znesek davka od dobička pravnih oseb, in s tem spremeniti predmet spora.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se sodba sodišča prve stopnje v izpodbijanem zavrnilnem delu spremeni tako, da se glasi: "Ugotovi se, da obstoji terjatev tožeče stranke zoper toženo stranko v znesku 6.239.225,60 SIT z obrestmi po temeljni obrestni meri od 28.01.1999 dalje do plačila." Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti 160.769,78 SIT pravdnih stroškov z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dne 22.08.2002 do plačila v osmih dneh.

Obrazložitev

Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje ugodilo tožbenemu zahtevku tožeče stranke za znesek 131.839,00 SIT z obrestmi po temeljni obrestni meri od dne 28.01.1999 dalje, v preostalem delu pa ga je zavrnilo (1. odst. izreka izpodbijane sodbe). Sklenilo je, da mora tožeča stranka toženi povrniti pravdne stroške v višini 490.392,30 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dne 01.10.2001 dalje do plačila (2. odst. izreka izpodbijane sodbe).

V pravočasni pritožbi je tožeča stranka navedla, da je stečajni upravitelj tožene stranke šele na zadnjem naroku za glavno obravnavo pojasnil, katere v stečajnem postopku prijavljene terjatve tožeče stranke je prerekal. Tako znesek 6.239.225,60 SIT predstavlja davek od dobička pravnih oseb. Kot je razvidno iz seznama zaostalih obveznosti z dne 22.02.1999, kot podlage za prijavo terjatev v stečajni postopek nad toženo stranko, je bil davek od dobička pravnih oseb prijavljen v znesku 6.690.134,86 SIT. Omenjenega zneska v zapisniku o davčni inšpekciji ni, saj je inšpekcijski pregled potekal v času, ko je že bil uveden stečajni postopek nad toženo stranko. Stečajni upravitelj je bil s tem, da bodo nove obveznosti še nastajale, seznanjen in se je tudi strinjal. Prav tako terjatev temelji na overjenem in izvršljivem seznamu zaostalih obveznosti tožene stranke, ki je skladno z 2. tč. 2. odst. 17. člena ZIZ izvršilni naslov. Priglasila je stroške.

Pritožba je utemeljena.

Uvodoma sodišče druge stopnje ugotavlja, da je tožeča stranka s tožbo zahtevala ugotovitev obstoja prerekane terjatve v znesku 10.939.035,60 SIT (prim. 1. odst. 144. čl. Zakona o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji (v nadaljevanju: ZPPSL)). V obravnavani zadevi je sodišče že odločalo (gl. sklep, opr. št. I Cpg 687/2000). Upoštevajoč citirano odločbo, je bila preostala še uveljavljana terjatev (6.577.891,10 SIT) sestavljena iz naslednjih zneskov, in sicer 6.456.879,10 SIT - obračunane zamudne obresti, 120.778,00 SIT - terjatve za prometni davek (proizvod št. 2), 234,00 SIT - razlike med priznanim zneskom 10.199,00 SIT in zneskom 10.433,00 SIT (terjatve za prometni davek - proizvod št. 3). Kakor pa je ugotovilo sodišče prve stopnje, je (upoštevajoč pravnomočni del sodbe, delni umik tožbe (redna št. 30) in dejstvo, da tožena stranka ni več prerekala terjatve za znesek 120.778,00 SIT) ostalo spornih še 6.239.225,60 SIT s pripadki. Glede omenjenega zneska je tudi zavrnilo tožbeni zahtevek.

Kot je razvidno iz podatkov spisa, je tožeča stranka že v tožbi navedla, da stečajni upravitelj prerekanega zneska terjatve (10.939.035,60 SIT) ni definiral. Glede omenjene terjatve bi se le-ta sicer moral določno izjaviti že v stečajnem postopku (prim. 1. odst. 142. čl. ZPPSL). Vendar pa je tožena stranka šele v odgovoru na tožbo opredelila, kaj od prijavljenih terjatev je prerekala (list. št. 5 in 6 spisa). Preostale prijavljene, pa neprerekane terjatve tako veljajo za ugotovljene oziroma priznane in imajo enake učinke kot pravnomočno razsojena stvar (prim. 3. odst. 142. čl. ZPPSL).

Glede na navedeno je bila torej tožena stranka tista, ki je določila, kaj je predmet spora. S tem je tudi zavezala tožečo stranko, naj za ugotovitev obstoja prerekanih terjatev predlaga ustrezne dokaze. Upoštevajoč navedbe v odgovoru na tožbo, je tako slednja v pripravljalni vlogi z dne 10.02.2000 (list. št. 23 in 24 spisa) predlagala vpogled v prijavo terjatev v stečajnem postopku (priloga B2 spisa).

Glede na to, da naj bi del prerekane terjatve (v odgovoru na tožbo) predstavljale tudi obresti v znesku 6.456.879,10 SIT (gl. uvodne ugotovitve obrazložitve te odločbe), bi tožena stranka morala navesti, od katerih prijavljenih glavnic jih prereka. Upoštevajoč napotilo zgoraj navedenega sklepa sodišča druge stopnje, bi bila tožena stranka dolžna to storiti v novem postopku, in sicer najkasneje na prvem naroku nove glavne obravnave, to je dne 13.09.2001 (prim. 2. odst. 362. čl. in 212. čl. Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP)). Vendar pa je, namesto, da bi prerekani obrestni del opredelila skladno z zgoraj navedenim, na drugem naroku nove glavne obravnave dne 01.10.2001 spremenila dejansko podlago spora. Navedla je namreč, da prereka davek od dobička pravnih oseb v znesku 6.690.134,86 SIT (gl. list. št. 55 spisa). Taka sprememba ni dopustna, ker tožena stranka z njo posega v že pravnomočno odločitev o terjatvi (prim. že omenjeni 3. odst. 142. čl. ZPPSL).

Namen dokaznega postopka je v dokazovanju resničnosti že zatrjevanih dejstev (prim. 1. odst. 287. čl. ZPP), ne daje pa toženi stranki možnosti spreminjati dejanske podlage spornega razmerja. Le-ta zato ni bila upravičena na zadnjem naroku za glavno obravnavo trditi, da je v stečajnem postopku prerekala glavnico v znesku 13.814.923,70 SIT (in ne 10.939.035,60 SIT, za katerih je bila vložena predmetna tožba), pri čemer naj bi znesek 6.690.134,86 SIT predstavljal znesek davka od dobička pravnih oseb, in s tem spremeniti predmet spora. Kot že rečeno, bi morala pojasniti le, od katerih prijavljenih glavnic prereka obresti v znesku 6.456.879,10 SIT.

Glede na navedeno je šteti, da je tožena stranka prerekala le terjatve, ki jih je navedla v odgovoru na tožbo. Ker tožena stranka ni določno opredelila, od katerih prijavljenih glavnic prereka obračunane obresti, njenega prepavšalnega ugovora ni bilo mogoče preizkusiti.

Sodišče prve stopnje je torej ravnalo pravno zmotno, ko je izdalo izpodbijano sodbo. Ob zgoraj predstavljenih zaključkih je bilo namreč nepravilno uporabljeno materialno pravo. Zato je sodišče druge stopnje ravnalo, kot je razvidno iz izreka te sodbe (4. točka 358. čl. ZPP).

Odločitev o stroških pritožbenega postopka temelji na 2. odst. 165. čl., 2. odst. 154. čl. in 155. čl. ZPP. Pravdni stroški tožeče stranke znašajo 631.949,00 SIT in predstavljajo naslednje izdatke: - za sestavo tožbe v višini 1000 točk (po tar. št. 13/1 Odvetniške tarife (v nadaljevanju: OT)), kar ob vrednosti točke 100,00 SIT na dan odločanja znaša 100.000,00 SIT; - za zastopanje na naroku za glavno obravnavo dne 16.12.1999 v višini 250 točk (po 2. odst. tar. št. 15 OT), kar ob vrednosti točke 100,00 SIT na dan odločanja znaša 25.000,00 SIT; - za potne stroške (3. v zvezi s 5. odst. 14. čl. OT) v znesku 21.000,00 SIT; - pripravljalna vloga z dne 09.12.1999 v višini 1000 točk (po tar. št. 14/1 OT), kar ob vrednosti točke 100,00 SIT na dan odločanja znaša 100.000,00 SIT; - za zastopanje na naroku za glavno obravnavo dne 25.01.2000 v višini 250 točk (po 2. odst. tar. št. 15 OT), kar ob vrednosti točke 100,00 SIT na dan odločanja znaša 25.000,00 SIT; - pripravljalna vloga z dne 10.02.2000 v višini 500 točk (po tar. št. 14/2 OT), kar ob vrednosti točke 100,00 SIT na dan odločanja znaša 50.000,00 SIT; - za zastopanje na naroku za glavno obravnavo dne 15.02.2000 v višini 250 točk (po 2. odst. tar. št. 15 OT), kar ob vrednosti točke 100,00 SIT na dan odločanja znaša 25.000,00 SIT; - za zastopanje na naroku za glavno obravnavo dne 18.04.2000 500 točk (po 1. odst. tar. št. 15 OT), kar ob vrednosti točke 100,00 SIT na dan odločanja znaša 55.000,00 SIT; - trikrat obvestilo stranki v višini 30 točk (po 4. točki tar. št. 33 OT), kar ob vrednosti točke 100,00 SIT na dan odločanja znaša 3.000,00 SIT; - za zastopanje na naroku za glavno obravnavo dne 13.09.2001 v višini 250 točk (po 2. odst. tar. št. 15 OT), kar ob vrednosti točke 100,00 SIT na dan odločanja znaša 25.000,00 SIT; - pripravljalna vloga z dne 26.09.2001 v višini 500 točk (po tar. št. 14/2 OT), kar ob vrednosti točke 100,00 SIT na dan odločanja znaša 50.000,00 SIT; - za zastopanje na naroku za glavno obravnavo dne 01.10.2001 v višini 400 točk (po 1. odst. tar. št. 15), kar ob vrednosti točke 100,00 SIT na dan odločanja znaša 40.000,00 SIT; - izdatki za stranko v višini 2% od skupne cene storitve (po 15. čl. OT) v višini 11.949,00 SIT. - za pritožbo proti sodbi v višini 1000 točk (1. točka tar. št. 16 OT) in obvestilo stranki v višini 10 točk (po 4. točki tar. št. 33 OT), kar ob vrednosti točke 100,00 SIT na dan odločanja znaša 101.000,00 SIT; Glede na vrednost spora ob vložitvi tožbe, je tožeča stranka uspela v 58% uveljavljane terjatve. V tolikšnem delu je tudi upravičena do povrnitve pravdnih stroškov v postopku do izdaje izpodbijane sodbe, torej do zneska 305.550,42 SIT. S pritožbo proti zavrnilnemu delu izpodbijane sodbe pa je uspela v celoti, zato je upravičena tudi do vseh pritožbenih stroškov v znesku 101.000,00 SIT. Skupni pravdni stroški tožeče stranke tako znašajo 406.550,42 SIT.

Pravdni stroški tožene stranke pa znašajo 585.192,00 SIT in predstavljajo naslednje izdatke: - odgovor na tožbo v višini 900 točk (po tar. št. 14/1 OT), kar ob vrednosti točke 100,00 SIT na dan odločanja znaša 90.000,00 SIT; - pripravljalna vloga z dne 21.01.2000 v višini 900 točk (po tar. št. 14/1 OT), kar ob vrednosti točke 100,00 SIT na dan odločanja znaša 90.000,00 SIT; - za predložitev listin v višini 20 točk (po 5. točki tar. št. 33 OT), kar ob vrednosti točke 100,00 SIT na dan odločanja znaša 20.000,00 SIT; - za zastopanje na naroku za glavno obravnavo dne 16.12.1999 in za odsotnost iz pisarne v višini 290 točk (po 2. odst. tar. št. 15 in 3. odst. 13. čl. OT), kar ob vrednosti točke 100,00 SIT na dan odločanja znaša 29.000,00 SIT; - za zastopanje na naroku za glavno obravnavo dne 25.01.2000 in za odsotnost iz pisarne v višini v višini 290 točk (po 2. odst. tar. št. 15 in 3. odst. 13. čl. OT), kar ob vrednosti točke 100,00 SIT na dan odločanja znaša 29.000,00 SIT; - za zastopanje na naroku za glavno obravnavo dne 15.02.2000 v višini 290 točk (po 2. odst. tar. št. 15 in 3. odst. 13. čl. OT), kar ob vrednosti točke 100,00 SIT na dan odločanja znaša 29.000,00 SIT; - za zastopanje na naroku za glavno obravnavo dne 18.04.2000 v višini 490 točk (po 2. odst. tar. št. 15 in 3. odst. 13. čl. OT), kar ob vrednosti točke 100,00 SIT na dan odločanja znaša 49.000,00 SIT; - za zastopanje na naroku za glavno obravnavo dne 13.09.2001 v višini 250 točk (po 2. odst. tar. št. 15 OT), kar ob vrednosti točke 100,00 SIT na dan odločanja znaša 25.000,00 SIT; - za zastopanje na naroku za glavno obravnavo dne 01.10.2001 in v višini 450 točk (po 1. odst. tar. št. 15), kar ob vrednosti točke 100,00 SIT na dan odločanja znaša 45.000,00 SIT; - obvestilo stranki v višini 10 točk (po 4. točki tar. št. 33 OT), kar ob vrednosti točke 100,00 SIT na dan odločanja znaša 1.000,00 SIT; - za potne stroške (3. v zvezi s 5. odst. 14. čl. OT) v znesku 4.800,00 SIT; - za sodno takso za odgovor na tožbo v višini 109.390,00 SIT (po 2. v zvezi s 1. odst. tar. št. 1. takse tarife Zakona o sodnih taksah); - za izdatke za stranko v višini 1% od skupne cene storitve (po 15. čl. OT) v višini 3.170,00 SIT - za 19% davek na dodano vrednost (od odvetniških storitev) v znesku 60.832,30 SIT. Tožena stranka je uspela v 42% uveljavljane terjatve. Zato je upravičena do sorazmernega dela svojih pravdnih stroškov v znesku 245.780,64 SIT.

Po medsebojnem pobotanju je dolžna tožena stranka tožeči povrniti 160.769,78 SIT pravdnih stroškov z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dne 22.08.2002 dalje do plačila.