Modern Legal
  • Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
  • Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
  • Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov
Začni iskati!

Podobni dokumenti

Ogledaj podobne dokumente za vaš primer.

Prijavi se in poglej več podobnih dokumentov

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite ure pri iskanju sodne prakse.

UPRS Sodba I U 919/2021-19

ECLI:SI:UPRS:2023:I.U.919.2021.19 Upravni oddelek

javni razpis sofinanciranje iz javnih sredstev razpisni pogoj obrazložitev odločbe
Upravno sodišče
28. november 2023
Z Googlom najdeš veliko.
Z nami najdeš vse. Preizkusi zdaj!

Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!

Tara K., odvetnica

Jedro

Tožeča stranka je upravičena, da se seznani z razlogi, zaradi katerih ni dosegla (naj)višjega števila točk v tem postopku in po spornih merilih. Še posebej zato, ker v postopku Javnega razpisa ni imela možnosti udeležbe in je zato z razlogi za narejeno oceno prvič seznanjena šele z izdano odločbo. V tem pogledu pa po presoji sodišča tožeča stranka utemeljeno očita, da ustreznih razlogov ni. Obrazložitev izpodbijane odločbe je glede doseženih točk in s tem ocene projekta bistveno pomankljiva, saj tožeči stranki niti sodišču ne omogoča, da bi v celoti preizkusila pravilnost in zakonitost izpodbijane odločitve.

Izrek

I.Tožbi se ugodi. Odločba Ministra za kulturo Republike Slovenije št. 6150-80/2020/3 z dne 5. 5. 2021 se odpravi in zadeva vrne istemu organu v ponovni postopek.

II.Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške postopka v znesku 285,00 EUR v 15 dneh od vročitve sodbe, od poteka tega roka dalje do plačila z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Obrazložitev

1.Tožena stranka je v zadevi "Redni letni javni projektni razpis za sofinanciranje programskih vsebin medijev v letu 2021" z oznako JPR-MV-2021 (v nadaljevanju Javni razpis) izdala izpodbijano odločbo, s katero je v 1. točki izreka odločila, da se v sofinanciranje ne sprejme projekt prijavitelja - tožeče stranke z naslovom "...", in v 2. točki izreka ugotovila, da posebni stroški v postopku niso nastali.

2.V obrazložitvi tožena stranka povzame vsebino razpisa in razpisnih pogojev ter opiše postopek ocenjevanja projektov. Opisno povzame merila za ocenjevanje relevantnih programskih vsebin tiskanih medijev, vključno z načinom točkovanja in številom točk, ki jih je mogoče doseči po posameznem merilu. Nakar povzame število točk, ki jih je strokovna komisija dodelila projektu tožeče stranke po posameznih merilih in ki znaša skupaj 304 dodeljenih točk, ter v nadaljevanju povzame razloge komisije za takšno oceno. Iz razlogov sledi, da je točke po merilih 3, 4, 5, in 6 komisija podelila avtomatično. Individualno pa so člani komisije, glede na vsebino, projekt ocenili po merilih pod številko 1, 2, 7 in 8 ter pri tem upoštevali Navodila prijaviteljem za izdelavo vloge, ki so bila objavljena na spletni strani tožene stranke. Iz priloženih tabel so razvidne podeljene ocene glede na posamezno razpisno merilo ter skupni seštevek ocen vseh članov strokovne komisije. Seštevek točk po navedbah toženke odraža mnenje komisije, da projekt, ki ga je prijavila tožeča stranka, dosega zadovoljivo kakovost, izvirnost in komunikativnost, manj pa aktualnost, in da tudi nima specifičnega pomena za posamezno regijo ali lokalno skupnost. Prav tako, glede na prijavo, projekt ne prinaša verskih vsebin in vsebin za ljudi s posebnimi potrebami. Realiziralo naj bi projekt kar 50 ustvarjalcev z referencami, med njimi so tudi renovirana imena medijske krajine. Manj pomemben je projekt za uresničevanje pravice do javnega obveščanja in objektivne obveščenosti. Projekt pa je manj pomemben tudi z vidika objektivnega in uravnoteženega predstavljanja političnega delovanja ter zlasti stališč politične pozicije in opozicije. Komisija ugotavlja še, da prijavljeni projekt ustreza kriterijem razpisa, vendar pa je skupno število točk (304) manjše od tistega (345), pri katerem je projekt na področju A še mogoče sofinancirati, in ga zato, z ozirom na razpoložljiva finančna sredstva, ne more predlagati za sofinanciranje. Iz obrazložitve še izhaja, da je minister v konkretnem primeru soglašal s predlogom strokovne komisije, in da je zato na podlagi prvega odstavka 120. člena Zakona o uresničevanju javnega interesa na področju kulture (v nadaljevanju ZUJIK) in 15. člena Pravilnika o izvedbi javnega poziva in javnega razpisa za izbiro kulturnih programov in kulturnih projektov (v nadaljevanju Pravilnik) odločil tako, kot izhaja iz izreka odločbe.

3.Tožeča stranka se s takšno odločitvijo ne strinja in predlaga odpravo odločbe ter povrnitev stroškov postopka. V tožbi se sklicuje na ustaljeno sodno prakso, ki se nanaša na postopke javnega razpisa za sofinanciranje iz javnih sredstev, in posamezna, že zavzeta stališča povzame. Med temi stališči je tudi stališče o zadržani presoji izpolnjevanja razpisnih meril in tistih kriterijev iz razpisa, ki ne omogočajo zgolj objektivnega vrednotenja. Vendar pa mora biti po stališču tožbe odločba o nesprejetju projekta v sofinanciranje kljub temu obrazložena in to na način, da je mogoč preizkus odločitve. Tožeča stranka po navedbah v tožbi temu kriteriju obrazloženosti odločitve ni zadostila. Manjka vsebinska obrazložitev doseženih točk iz razpisa. Obrazložitev tožene stranke je po navedbah tožeče stranke pavšalna in abstraktna in je ni mogoče povezati s skupnim številom doseženih točk. Konkretnih razlogov v zvezi z oceno ni, povsem pa je izostala obrazložitev za nedodelitev točk v zvezi z merilom 5, kar vse pomeni absolutno bistveno kršitev pravil postopka.

4.Tožeča stranka ugovarja tudi sestavi, oziroma posameznim članom strokovne komisije. Tako oporeka dr. A. A., ker kot zunanji sodelavec redno sodeluje na portalu B. Članu dr. C. C. pa zato, ker je član in ker deluje v organih D. Oba sta z omenjeno stranko tudi povezana, kar vzbuja močen dvom v nepristranskost odločanja in bi zato ne smela biti člana komisije. Nezakonita sestava komisije pa je nadaljnja kršitev pravil postopa ter razlog za odpravo odločbe.

5.Tožeča stranka navaja še, da je bila v preteklem zaporednem 8-letnem obdobju za identičen projekt in ob identičnih kriterijih vrednotenja vedno deležna sofinanciranja. Gre za nepričakovan zasuk pri odločanju, zlasti pri kriteriju 8, pri katerem tožeča stranka ni prejela niti ene točke in kar kaže, da kriteriji za vrednotenje tokrat niso bili strokovni. Meni tudi, da ji mora biti zagotovljena možnost primerjave s projekti, ki so bili sprejeti v sofinanciranje. Zato sodišču predlaga, da pozove toženo stranko, da predloži vsa gradiva povezana s sofinanciranjem na področju A, ki jih navaja, navedbe v tej točki tožbe pa šteje kot zahtevo za posredovanje podatkov na podlagi 82. člena ZUP. Po prejemu vseh gradiv bo tožeča stranka dodatno razširila trditveno in dokazno podlago.

6.Tožena stranka v odgovoru na tožbo vztraja pri izpodbijani odločitvi in sodišču predlaga, da tožbo kot neutemeljeno zavrne. Tožbeni očitek neobrazloženosti zavrača in pojasnjuje, da je strokovna komisija presodila projekt glede na merila in kriterije iz razpisa, ter da je iz obrazložitve odločbe jasno razvidno število točk, ki jih je projekt tožeče stranke dosegel po posameznih merilih. Razvidna je tudi skupna strokovna ocena projekta, ki jo je opravila komisija. Vsako dodeljeno število točk po posameznem merilu je obrazloženo, podana pa je tudi utemeljitev višine razpoložljivih finančnih sredstev in najmanjše število točk, ki je omogočalo dodelitev in kar vse zadosti zahtevam po obrazloženosti odločbe iz prvega odstavka 214. člena ZUP. Pri tem se tožena stranka sklicuje na sodbo tega sodišča I U 853/201 z dne 27. 3. 2018.

7.Glede sestave strokovne komisije tožena stranka poudarja, da jo sestavlja pet doktorjev znanosti s področja medijev ter da vsi izpolnjujejo pogoje, ki jih določata 6. člen Pravilnika o strokovnih komisijah in sedmi odstavke 4. a člena Zakona o medijih (v nadaljevanju ZMed) in so zato tožbeni ugovori neutemeljeni.

8.Zavrača pa toženka tudi očitek nestrokovnega vrednotenja projekta s strani strokovne komisije. Poudarja, da je komisija projekt presodila izključno glede na merila in kriterije iz razpisa ter pri tem upoštevala tudi zakonsko določene cilje, ki jih morajo zadovoljevati programske vsebine, in od katerih sta na prvem mestu ravno pluralnost in demokratičnost medijev. Vsekakor pa po navedbah toženke tožeča stranka ni bila diskriminirana v nobenem pogledu in ni bila z ničemer omejena v svobodi tiska. Vsem prijaviteljem je bilo zagotovljeno enako obravnavanje in enako varstvo pravic v postopku razpisa, kar pa seveda še ne pomeni, da bo vsak prijavitelj na razpisu tudi uspel in pridobil finančna sredstva.

9.Zavrne pa tožena stranka tudi zahtevano primerjavo točkovanja projekta tožeče stranke s točkovanjem drugih projektov, ki so bili sprejeti v sofinanciranje, saj gre v primeru drugih odločb za ločene in samostojne upravne zadeve, v katerih se ni odločalo o pravici ali pravni koristi tožnice, in kot izhaja tudi iz prvega odstavka 120. člena ZUJIK.

10.Tožeča stranka v pripravljalni vlogi zavrača trditve tožene stranke, da je izpodbijana odločitev v zadostni meri obrazložena. Ob sklicevanju na tretji odstavek 210. člena ZUP v zvezi s prvim odstavkom 214. člena ZUP ter njihovo smiselno uporabo na podlagi 100. člena ZUJIK, ponovno očita, da manjkajo konkretni razlogi v zvezi z oceno oziroma v zvezi z dodeljenim številom točk po posameznem razpisnem kriteriju, ki bi jih bilo mogoče preizkusiti. Pri tem dodatno k že povedanemu izpostavlja sodbo tega sodišča I U 758/2018 z dne 26. 2. 2019, s katero je sodišče odločilo v istovrstni zadevi ter citira posamezne odstavke, ki pritrjujejo njenim navedbam. Smiselno enako naj bi izhajalo tudi iz sodbe naslovnega sodišča I U 854/2017 z dne 14. 6. 2017, v obeh zadevah pa je sodišče ugotovilo absolutno bistveno kršitev pravil postopka po 7. točki drugega odstavka 237. člena ZUP, kar že samo po sebi pomeni razlog za odpravo odločbe. Tožeča stranka kot pomembno navaja še dejstvo, da je preteklih razpisnih obdobjih vedno dosegla bistveno število točk ob enakih kriterijih in enaki prijavi, in kar nato tudi tabelarno prikaže. Ponavlja pa tudi ugovore, ki se tičejo sestave strokovne komisije ter posebej opozarja na določbe 14. člena Pravilnika, ki določajo, kdaj član komisije ne sme sodelovati pri obravnavi in odločanju o zadevah.

11.Tožba je utemeljena.

12.V zadevi ni spora o tem, da tožeča stranka za projekt "...", ki ga je prijavila na zadevni javni razpis, izpolnjuje razpisne pogoje ter kriterije iz razpisa. Sporno je število točk, ki jih je dosegel projekt po merilih iz razpisa in s tem ocena projekta, ki jo je opravila strokovna komisija, in s katero se je nato strinjal tudi minister, ki je na njeni podlagi izdal izpodbijano odločbo. Zaradi nižjega števila točk (304) od spodnje meje (345), pri kateri je bilo projekte na področju A, med katere sodi tudi projekt tožeča stranke, še možno sofinancirati, je bilo namreč odločeno, kot sledi iz izreka odločbe.

13.V pogledu ocenjevanja projekta ni spora o tem, da jo je opravila strokovna komisija tožene stranke in da jo je opravila na podlagi meril iz razpisa, kot to dovolj jasno sledi iz obrazložitve odločbe. Iz razlogov je tudi dovolj jasno razvidno število točk, ki jih je dosegel projekt po posameznih merilih. Pri tem ni (v nobenem pogledu) sporno točkovanje projekta po merilih št. 3, 4, 5 in 6, ki so objektivne narave in pri katerih je tožeča stranka dosegla najvišje možno število točk.

14.Sporna je ocena projekta in s tem število doseženih točk po merilih št. 1, 2, 7 in 8, ki so jo, kot sledi iz odločbe in je skladno z razpisom, opravili člani komisije individualno. Tožeča stranka pri tem očita, da odločba ni obrazložena skladno z predpisi, medtem ko tožena stranka vztraja, da odločba vsebuje vse, kar se s prepisi zahteva. V tej zvezi pa iz izpodbijane odločbe sledi in temu tožeča stranka ne oporeka, da so v obrazložitvi navedeni pogoji razpisa in zakaj jih tožeča stranka vse izpolnjuje. Navedena in razložena so tudi merila, po katerih se ocena projekta (na način točkovanja) opravi. Navedena je tudi ocena projekta, izražena v številu točk, ki so jih posamezni člani komisije podelili po posameznem merilu. Razvidno je tudi, da so, kot že rečeno, ocene projekta po teh merilih individualne in s tem različne. Nadalje je iz odločbe razvidno skupno število doseženih točk po posameznih merilih ter skupni seštevek ocen vseh članov komisije, ki ustreza tistemu (dejanskemu stanju), na katerem temelji izpodbijana odločitev. Navede pa tožena stranka tudi, kakšno je mnenje komisije v pogledu seštevka točk po posameznih merilih in s tem razloge, ki glede na ugotovljeno dejansko stanje narekujejo takšno odločbo. Zato ni mogoče trditi, da izpodbijana odločba nima razlogov. Poleg tega tožeča stranka ne more zahtevati, da je njen projekt (naj)višje ocenjen, niti se ne more uspešno sklicevati na višje število točk, ki jih je dosegla v razpisnih postopkih v preteklih obdobjih. Je pa skladno z določbami 214. člena ZUP, ki se smiselno uporabljajo v postopkih javnega razpisa, konkretno na podlagi 6. točke prvega odstavka 214. člena1, upravičena, da se seznani z razlogi, zaradi katerih ni dosegla (naj)višjega števila točk v tem postopku in po spornih merilih. Še posebej zato, ker v postopku Javnega razpisa ni imela možnosti udeležbe in je zato z razlogi za narejeno oceno prvič seznanjena šele z izdano odločbo. V tem pogledu pa po presoji sodišča tožeča stranka utemeljeno očita, da ustreznih razlogov ni, saj v zvezi s 1. merilom2 tožena stranka ne navede, iz katerih razlogov projekt ni aktualen, oziroma zakaj njene programske vsebine niso družbeno relevantne. V zvezi z 2. merilom3 sodišče dopušča, da so razlogi odločbe zadostni, saj tožena stranka navede, katerih zahtev iz merila prijavljeni projekt ne vsebuje (tj. projekt nima specifičnega pomena za posamezno regijo oz. lokalno skupnost, projekt ne prinaša verskih vsebin in vsebin za ljudi s posebnimi potrebami), kar pomeni, da je tožeča stranka z razlogi seznanjena in jim lahko ugovarja ter dokazuje nasprotno. Že spet pa odločba ne vsebuje razlogov, iz katerih je po oceni komisije projekt manj pomemben za uresničevanja pravice do javnega obveščanja in objektivne obveščenosti, ki se ocenjuje po 7. merilu4, in iz katerih razlogov je projekt (povsem) nepomemben z vidika zagotavljanja rednega in objektivnega ter uravnoteženega predstavljanja političnega delovanja in stališč raznih organizacij in posameznikov, zlasti politične pozicije in opozicije, kar se ugotavlja po 8. navedenem merilu5. To pa pomeni, da je obrazložitev izpodbijane odločbe glede doseženih točk in s tem ocene projekta bistveno pomanjkljiva, saj tožeči stranki niti sodišču ne omogoča, da bi v celoti preizkusila pravilnost in zakonitost izpodbijane odločitve. Bistvena kršitev pravil postopka pa narekuje odpravo odločbe. Ne strinja pa se sodišče z ugovorom tožeče stranke, da ocena projekta na podlagi merila št. 56 sploh ni bila opravljena. Kot sledi iz odločbe, je tožena stranka štela, da gre za merilo, ki je objektivne narave in je oceno opravila na podlagi podatkov, ki kot nesporni izhajajo iz vloge/prijave tožeče stranke.

15.Sodišče je zato na podlagi 3. točke prvega odstavka 64. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) tožbi ugodilo in izpodbijano odločbo odpravilo ter zadevo vrnilo toženi stranki v ponovni postopek. Ker je bilo treba tožbi ugoditi in odločbo odpraviti že iz zgoraj navedenih razlogov, se sodišče v presojo ostalih tožbenih razlogov ni spuščalo.

16.Odločitev o stroških postopka temelji na tretjem odstavku 25. člena ZUS-1 in drugem odstavku 2. člena Pravilnika o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu.

17.Ker je bilo že na podlagi tožbe, izpodbijanega akta in upravnih spisov očitno, da je treba tožbi ugoditi in upravni akt odpraviti, v upravnem sporu pa ni sodeloval stranski udeleženec z nasprotnim interesom, je sodišče na podlagi 1. alinee drugega odstavka 59. člena ZUS-1 lahko odločilo brez glavne obravnave.

-------------------------------

1Po določbah 214. člena ZUP mora obrazložitev odločbe (med drugim) vsebovati tudi razloge, zaradi katerih ni bilo ugodeno kakšnemu zahtevku strank .

2Pri 1. merilu se ocenjuje kakovost, izvirnost, komunikativnost in aktualnost avtorske obravnave1 (44 točk). Točke, dodeljene za aktualnost: 5 5 5 6 5 .

3Pri 2. merilu se točkuje pomen za posamezno regijo oziroma lokalno skupnost (20 točk). Dodeljene točke: 1 3 5 4 3.

4Pri 7. merilu se ocenjuje pomen za uresničevanje pravice do javnega obveščanja in objektivne obveščenosti (3 točke). Dodeljene točke 1 1 1 1 1.

5Pri 8. merilu se ocenjuje zagotavljanje rednega in objektivnega ter uravnoteženega predstavljanja političnega delovanja in stališč raznih organizacij in posameznikov, zlasti politične pozicije in opozicije (2. točki). Dodeljene točke: 0 0 0 0 0 .

6Merilo št. 5 se nanaša na zagotavljanje večjega zaposlovanja ali sklepanja pogodbenih razmerij zaposlovanja novinarjev oziroma programskih delavce, ki medij ustvarjajo (60 točk). Doseženih: 2 2 2 2 2.

Javne informacije Slovenije, Vrhovno sodišče Republike Slovenije

Do relevantne sodne prakse v nekaj sekundah

Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov

Začni iskati!

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite več ur tedensko pri iskanju sodne prakse.Začni iskati!

Pri Modern Legal skupaj s pravnimi strokovnjaki razvijamo vrhunski iskalnik sodne prakse. S pomočjo umetne inteligence hitro in preprosto poiščite relevantne evropske in slovenske sodne odločitve ter prihranite čas za pomembnejše naloge.

Kontaktiraj nas

Tivolska cesta 48, 1000 Ljubljana, Slovenia