Jedro

Ugotovitvena tožba se lahko vloži ne le, če ima tožeča stranka pravno korist od tega, da se ugotovi obstoj oziroma neobstoj kakšne pravice ali pravnega razmerja, pač pa tudi, če je tako določeno s posebnimi predpisi (drugi odstavek 181. člena ZPP). Tak predpis je ZFPPIPP.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi in se sklepa sodišča prve stopnje razveljavita.

II. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

_Odločitev sodišča prve stopnje_

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom z dne 12. 7. 2021 zavrglo tožbo, s sklepom z dne 12. 8. 2021 pa je sklenilo, da je tožnica dolžna v 15 dneh povrniti pravdne stroške toženima strankama.

_**Povzetek pritožbenih navedb**_

2. Zoper oba sklepa se pritožuje tožnica iz vseh pritožbenih razlogov in pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi ter izpodbijana sklepa razveljavi in zadevo vrne prvostopenjskemu sodišču v ponovno obravnavo. Priglasila je tudi pritožbene stroške.

3. Tožnica je tožbo vložila na podlagi napotitvenega sklepa stečajnega sodišča v zvezi z drugim dodatnim končnim seznamom preizkušenih terjatev. S tem je izkazan njen pravni interes. Tožnica je postopala po 309. in 310. člen Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (v nadaljevanju ZFPPIPP), ki ureja izločitveno pravico. Zakon ne določa izrecne dikcije tožbenega zahtevka, niti da bi morala biti tožba vložena natančno po napotitvenem sklepu.

4. Poziv sodišča v okviru materialnega procesnega vodstva je bil napačen, saj je tožnica glede na določbe ZFPPIPP (zlasti prvi odstavek 309. člena) pravilno postavila tožbeni zahtevek že v tožbi, ko je v 2. točki postavila ugotovitveni tožbeni zahtevek, da se ugotovi, da je tožnica lastnica nepremičnine. Na pravdo napotena stranka mora namreč tožbeni zahtevek oblikovati tako, da zahteva ugotovitev obstoja pravice ali pravnega razmerja, ki temelji na tistem dejstvu, ki je bilo v postopku, iz katerega je napotena na pravdo, sporno, kar je tožnica v konkretnem postopku pravilno izpolnila.

5. Sodišče se z vprašanjem obstoja pravnega interesa po tožbenem zahtevku, kot izhaja iz njene pripravljalne vloge z dne 15. 2. 2021, ni ukvarjalo. Iz obrazložitve ni jasno, ali je sodišče tožbo zavrglo zaradi domnevnega pomanjkanja pravnega interesa ali zaradi domnevne nesklepčnosti. V tem primeru bi moralo tožbeni zahtevek zavrniti, ne pa zavreči tožbe.

6. Tožnica je v prvi pripravljalni vlogi z dne 15. 2. 2021, v kateri je na podlagi poziva sodišča spremenila tožbeni zahtevek, podala obširno utemeljitev pravnega interesa. Določno je navedla in izkazala, da sta toženca v okviru stečajnega postopka nad prvim tožencem sklenila sodno poravnavo glede nepremičnine - stanovanja, da se stanovanje oddaja v najem, čeprav toženca nista zemljiškoknjižna lastnika.

7. Sodišče bi se moralo vsebinsko ukvarjati s spremenjenim tožbenim zahtevkom, ker tožnica izkazuje pogoje za veljavno zemljiškoknjižno lastništvo, ki pa ga ne more izvrševati. Čeprav se je tožba pričela na podlagi napotitvenega sklepa, to ne pomeni, da tožnica za zaščito svojega pravnega interesa ne more tekom pravde spremeniti zahtevka, zlasti če sprememba temelji na pozivu sodišča. 8. Iz izpodbijanega sklepa ne izhaja, ali je sodišče dovolilo spremembo tožbe oziroma tožbenega zahtevka, čeprav je prvi toženec spremembi nasprotoval. 9. Ker je sklep o zavrženju tožbe nepravilen, je posledično nepravilen tudi sklep o priznanju stroškov in naložitvi njihovega plačila tožnici.

_**Odgovor na pritožbo**_

10. Prvi toženec v odgovoru na pritožbo predlaga njeno zavrnitev in priglasil pritožbene stroške.

_**O utemeljenosti pritožbe**_

11. Pritožba je utemeljena.

_**Tožbeni zahtevek in sprememba tožbe ter postopanje sodišča v okviru materialnopravnega vodstva**_

12. Tožnica je s tožbo zahtevala, (1.) da se posamezni del stavbe z ID znakom 000-1, ki v naravi predstavlja stanovanje št. 1 v 2. etaži s kletjo v 1. etaži, na naslovu ..., izloči iz stečajne mase prvega toženca in (2.) da se ugotovi, da je tožnica lastnica navedenega posameznega dela. Navajala je, da je zemljiškoknjižna lastnica stanovanja Tovarna A., ki je pravdna prednica tožnice.

13. Sodišče prve stopnje je tožnico v okviru materialnoprocesnega vodstva z dopisom z dne 11. 1. 2021 pozvalo na odpravo nesklepčnosti tožbe, pri čemer jo je opozorilo, (i.) da bi upoštevaje, da v postopku uveljavlja izločitveno pravico po 22. členu ZFPPIPP, morala zatrjevati izvorni način pridobitve lastninske pravice, česar pa ni storila, (ii.) da pri nepremičnini prvi toženec ni vpisan kot lastnik, ampak je kot lastnik vpisana Tovarna A., ter (iii.) da druga toženka ni stečajna dolžnica in da zoper njo ni bila uveljavljena izločitvena pravica ter da ni vknjižena kot lastnica stanovanja v zemljiški knjigi, s čimer je podano vprašanje njene pasivne legitimacije. Toženka je s prvo pripravljalno vlogo tožbo spremenila in primarno zahtevala, da se ugotovi, da toženca nista pridobila lastninske pravice na obravnavanem stanovanju, podredno pa, da sta toženca dolžna stanovanje izprazniti.

_**Glede spremembe tožbe**_

14. Toženca sta spremembi tožbe ugovarjala. Tožnica v pritožbi pravilno opozarja, da bi sodišče prve stopnje moralo odločiti, ali se sprememba tožbe dovoli (prvi odstavek 185. člena Zakona o pravdnem postopku; v nadaljevanju ZPP). Odločitev sodišča prve stopnje o tožbi, ne da bi predhodno odločilo o njeni spremembi, bi sama po sebi pomenila relativno bistveno kršitev postopka (prvi odstavek 339. člena ZPP).1 Vendar pa iz obrazložitve sklepa ni razvidno, kakšno (katero) tožbo je sodišče zavrglo: ali tožbo, kot je bila prvotno postavljena, ali spremenjeno tožbo iz prve pripravljalne vloge. Sklep ima zato pomanjkljivosti, zaradi katerih se ne more preizkusiti, in je tako podana absolutna bistvena kršitev iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Pritožbi je bilo že iz tega razloga treba ugoditi in na podlagi 3. točke 365. člena ZPP izpodbijani sklep z dne 12. 7. 2021 razveljaviti. Sodišče prve stopnje bo moralo v zadevi razpisati narok, na katerem bo odločilo (tudi) o spremembi tožbe.

_**Glede pravnega interesa**_

15. Utemeljene so pritožbene navedbe o nepravilni uporabi prava pri presoji pravnega interesa. Ugotovitvena tožba se lahko vloži ne le, če ima tožeča stranka pravno korist od tega, da se ugotovi obstoj oziroma neobstoj kakšne pravice ali pravnega razmerja, pač pa tudi, če je tako določeno s posebnimi predpisi (drugi odstavek 181. člena ZPP). Tak predpis je ZFPPIPP. Tožnica je tožbo vložila na podlagi napotitvenega sklepa iz stečajnega postopka. Pravnega interesa ji zato v razmerju do prvega toženca ni bilo treba posebej izkazovati, sodišču pa ne ugotavljati.2 Tožbeni zahtevek pod točko 2 (v prvotni tožbi, pred njeno spremembo v prvi pripravljalni vlogi) je bil oblikovan pravilno, skladno z ZFPPIPP. Ta določa, da je dopusten (le) zahtevek za ugotovitev obstoja lastninske pravice (prvi odstavek 310. člena v zvezi z 2. točko prvega odstavka 309. člena ZFPPIPP).3 Ali je tožba tudi sklepčna, pa na tem mestu ni pomembno, temveč se to presoja šele ob njeni vsebinski obravnavi. Pravilna je zato pritožbena navedba, da pravna posledica nesklepčne tožbe ni njeno zavrženje, pač pa zavrnitev tožbenega zahtevka.

_**Glede pravovarstvenega zahtevka zoper drugo toženko**_

16. Ne velja pa v prejšnji točki navedeno v razmerju do druge toženke, ki ni stečajna dolžnica in na katero se napotitveni sklep ne nanaša. Prav tako tožnica nima prav, ko trdi, da lahko ne glede na to, da se je spor začel na podlagi napotitvenega sklepa, tožbo prosto spreminja. Pravno varstvo na drugi pravni podlagi (npr. zahtevek za izpraznitev stanovanja) lahko sicer proti obema tožencema uveljavlja v drugi pravdi (v ločenem postopku), ne more pa tega zahtevati v sporu, ki je nastal v zvezi s stečajnim postopkom. V tem sporu lahko uveljavlja le zahtevke, predvidene v ZFPPIPP.4 _**Odločitev pritožbenega sodišča**_

17. Ker je izpodbijani sklep z dne 12. 7. 2021 o zavrženju tožbe zaradi napačne uporabe materialnega prava in bistvenih kršitev določb postopka nepravilen, je glede na prvi odstavek 154. člena ZPP nepravilen tudi sklep z dne 12. 8. 2021 o stroških postopka. Pritožbeno sodišče je zato pritožbi ugodilo in sklepa razveljavilo (3. tč. prvega odstavka 365. člena ZPP).

_**O pritožbenih stroških**_

18. O stroških pritožbenega postopka bo v skladu s tretjim odstavkom 165. člena ZPP odločalo sodišče prve stopnje s končno odločbo.

1 VSL Sodba I Cpg 835/2010 z dne 21. 9. 2010 in VS RS Sodba II Ips 186/2012 z dne 25. 9. 2012. 2 VSRS Sodba II Ips 110/2018 z dne 6. 6. 2019, VSL Sodba I Cpg 92/2014 z dne 14. 5. 2014, VSL Sodba I Cpg 757/2018 z dne 12. 2. 2019. 3 Le takšna sodba je tudi listina iz 3. točke prvega odstavka 40. člena Zakona o zemljiški knjigi. Prim. Nina Plavšak, Komentar Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju, Tax-Fin-Lex; Ljubljana, 2017, e-izdaja, razdelek 10.6.3.2. Glej tudi VSL Sklep I Cpg 188/2019 z dne 26. 5. 2020 in VSL Sodba I Cpg 224/2013 z dne 25. 12. 2013. 4 Za pravdo, ki je nastala v zvezi s stečajnim postopkom, veljajo tudi posebna postopkovna pravila (poleg postopkovnih določb ZFPPIPP glej tudi drugi odstavek 30. člena in 483. člen ZPP).