Jedro

Ureditev, da se pritožba zaradi neplačila sodne takse šteje za umaknjeno, sodišču preprečuje, da bi meritorno odločalo o zadevi, zato bi pod določenimi pogoji res lahko bila omejena pravica do sodnega varstva. Vendar je takšna ureditev ustavno dopustna in sama po sebi ne pomeni nedopustnega omejevanja dostopa do sodnega varstva pod pogojem, da je tako fizičnim kot pravnim osebam s slabim premoženjskim stanjem zagotovljena možnost taksnih oprostitev.

Izrek

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

Obrazložitev

Tožeča stranka izpodbija sklep dekleratorne narave, s katerim je sodišče ugotovilo, da se pritožba tožeče stranke z dne 10.4.2009 šteje za umaknjeno, ker tožeča stranka v predpisanem roku ni plačala sodne takse za pritožbo. V obrazložitvi pritožbe navaja, da pravna ureditev, ki sankcionira neplačilo takse z zakonsko domnevo o umiku pravnega sredstva krši ustavno pravico do sodnega varstva, pravice do pravnega sredstva in enakega varstva pravic. Kršen je 22., 23. in 25. člen Ustave, podano je nesorazmerje med obveznostmi strank v postopku, če bi se napako, ki je imela za posledice neplačilo takse, sprejelo kot neopravičljivo. Tožničina mati je zamenjala plačilni nalog in po pomoti plačala takso za sodbo, ne pa takse za pritožbo. Zmota je opravičljiva, saj je nastala zaradi krajevne oddaljenosti tožnice, ki je bila v kritičnem času na študiju v Ljubljani. Sodišče očitne napake vedno lahko popravi s sklepom, v konkretnem primeru pa bo zaradi napake tožnica pravdo na plačilo odškodnine izgubila, obremenjena pa bo tudi s plačilom stroškov postopka za vse tožene stranke.

Pritožba ni utemeljena.

Ureditev, da se pritožba zaradi neplačila sodne takse šteje za umaknjeno, sodišču preprečuje, da bi meritorno odločalo o zadevi, zato bi pod določenimi pogoji res lahko bila omejena pravica do sodnega varstva. Vendar pa ne gre prezreti, da se je Ustavno sodišče v zvezi s plačilom sodne takse že izreklo, da je takšna ureditev ustavno dopustna in sama po sebi ne pomeni nedopustnega omejevanja dostopa do sodnega varstva pod pogojem, da je tako fizičnim kot pravnim osebam s slabim premoženjskim stanjem zagotovljena možnost taksnih oprostitev (odločba US RS št. 255/99 z dne 16.11.1999, podrobneje tudi Galič, Ustavno..., stran 87). Po oceni pritožbenega sodišča tako določilo 105.a člena ZPP ne pomeni ustavno nedopustnega omejevanja pravice do sodnega varstva in pravice do pravnega sredstva.

Od povprečno skrbne osebe, ki je na nalogu in dopisu s strani administracije odvetniške družbe opozorjena, da je plačilo nujno in da se šteje, da je pritožba umaknjena in je pred iztekom roka za plačilo ponovno opozorjena s strani odvetniške družbe, se utemeljeno pričakuje, da bo preverila, ali oseba, ki po njenem nalogu plačuje sodno takso za pritožbo, to v resnici tudi stori in to tako, kot sledi iz plačilnega naloga. Namen zapisa na plačilnem nalogu je med drugim tudi ta, da je vsakomur jasno, v kakšnem postopku plačuje takso, v kakšni višini, v kakšnem roku jo mora plačati ter kako in kje jo lahko plača. Glede na vsebino pritožbe se ponuja zaključek, da pritožničina mati, ki je ravnala po njenem nalogu, ni preverila, na podlagi katerega plačilnega naloga plačuje sodno takso, ali pa ji pritožnica ni dala dovolj jasnih navodil, kateri plačilni nalog naj plača. Ravnanje pritožnice je bilo glede na težo posledic, ki jih zanjo lahko ima neplačilo sodne takse in na katere je bila izrecno večkrat opozorjena, neodgovorno. Zato mora posledice napake, ki se je zgodila njej oz. materi, ki je ravnala po njenem nalogu, nositi sama. Posledica, ki je doletela v okoliščinah, kot so opisane zgoraj, ne predstavlja kršitve pravice do enakega varstva.

Ker uveljavljani pritožbeni razlogi niso podani, prav tako pa tudi ne razlogi, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti (2. odstavek 350. člena ZPP), je pritožbeno sodišče zavrnilo pritožbo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijani sklep (2. točka 365. člena ZPP). Pritožnica sama trpi svoje stroške pritožbenega postopka, odločitev o tem je zajeta v odločitvi o zavrnitvi pritožbe (1. odstavek 154. člena in 1. odstavek 165. člena ZPP).