Jedro

V postopku je bilo ugotovljeno, da je tožnik, ki v tem upravnem sporu nima pooblaščenca, po vložitvi tožbe umrl. Pomanjkanja procesne predpostavke sposobnost biti stranka ni mogoče odpraviti z nobenim ukrepom, saj jo fizična oseba s smrtjo izgubi. Poleg tega se sporno pravno razmerje nanaša na odločbo o podaljšanju namestitve v posebnem strožjem režimu zapora, kar pomeni, da je izpodbijana odločitev vezana izključno na osebo tožnika, strogo osebne pravice pa so nepodedljive. Sodišče je zato tožbo zavrglo.

Izrek

Tožba se zavrže.

Obrazložitev

1. Tožnik je 17. 9. 2020 vložil tožbo zoper uvodoma navedeno odločbo tožene stranke, s katero mu je bila podaljšana namestitev v posebnem strožjem režimu zapora.

2. Tožena stranka je podala odgovor na tožbo, v katerem je vztrajala pri danih ugotovitvah v izpodbijani odločbi.

3. Upravno sodišče RS je po uradni dolžnosti vpogledalo v dopis Zavoda za prestajanje mladoletniškega zapora in kazni zapora Celje št. 720-422/2017/1819, ki obvešča sodišče, da je obsojenec A. A. dne ... 6. 2021 umrl. 4. Sodišče mora med postopkom ves čas po uradni dolžnosti paziti, ali je tisti, ki nastopa kot stranka, lahko pravdna stranka in ali je pravdno sposoben (80. člen Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP), ki se v upravnem sporu uporablja na podlagi prvega odstavka 22. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1), kolikor ZUS-1 ne določa drugače. Smrt stranke ima za posledico konec njene pravne sposobnosti in s tem konec sposobnosti biti stranka v sodnem postopku. V petem odstavku 81. člena ZPP je določeno, da sodišče v primeru, če ugotovi, da tisti, ki nastopa kot stranka ne more biti pravdna stranka, pomanjkljivosti pa so take, da onemogočajo nadaljnjo pravdo, tožbo zavrže. 5. V postopku je bilo ugotovljeno, da je tožnik, ki v tem upravnem sporu nima pooblaščenca, po vložitvi tožbe umrl. Pomanjkanja procesne predpostavke sposobnost biti stranka ni mogoče odpraviti z nobenim ukrepom, saj jo fizična oseba s smrtjo izgubi. Poleg tega se sporno pravno razmerje nanaša na podaljšana namestitev v posebnem strožjem režimu zapora, kar pomeni, da je izpodbijana odločitev vezana izključno na osebo tožnika, strogo osebne pravice pa so nepodedljive. Sodišče je zato tožbo na podlagi petega odstavka 81. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1 in ob smiselni uporabi 3. točke prvega odstavka 36. člena ZUS-1 zavrglo.