Jedro

Dejanski stan (preteklega) usposabljanja dedičev za kmetijsko ali gozdarsko dejavnost in dejanski stan, da niso kako drugače preskrbljeni (iz zadnjega dela tretje alineje 7. člena ZDKG), sta določena alternativno, kar pomeni, da zadostuje, da dedič izpolnjuje enega od njiju.

Pritožba utemeljeno opozarja, da je zapuščinsko sodišče dokazni predlog B. B. po postavitvi izvedenca medicinske stroke, ki bi ocenil psihofizično sposobnost A. A. za gospodarjenje z zaščiteno kmetijo, neutemeljeno zavrnilo kot nepotreben, hkrati pa samo (ne da bi razpolagalo s tovrstnim strokovnim znanjem) presojalo oziroma zaključilo, da pri slednji ne gre za takšno psihično bolezen oziroma duševno motnjo, zaradi katere bi bila nesposobna za trajno gospodarjenje z zaščiteno kmetijo (v smislu izključitvenega razloga iz prve alineje prvega odstavka 11. člena ZDKG).

Izrek

Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep v točkah izreka II/a, III/1 in III/2 (v slednji v delu, ki se nanaša na naročilo pristojnemu upravnemu organu, da po pravnomočnosti sklepa o dedovanju postopa v skladu z njim ter A. A. omogoči razpolaganje z zapustnikovim traktorjem, navedenim v točki I/2 izreka) razveljavi ter zadeva v tem obsegu vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

Obrazložitev

1. S sklepom z dne 25. 5. 2021 je zapuščinsko sodišče: - ugotovilo, da v zapuščino sodijo (v izreku konkretno opredeljene) parcele, ki na podlagi pravnomočne odločbe UE ... št. 000/2019-9 z dne 4. 9. 2019 predstavljajo zaščiteno kmetijo (točka I/1 izreka), - ugotovilo, katere (v izreku konkretno opredeljene premičnine oziroma denarna sredstva) sodijo v zapuščino (točka I/2 izreka), - ugotovilo znesek pogrebnih stroškov (točka I/3 izreka), - ugotovilo, da zapustnik ni napravil oporoke (točka I/4 izreka), - ugotovilo, kdo so zapustnikovi zakoniti dediči, nadalje da so vsi sprejeli svoje zakonite deleže ter da sta se za prevzem zaščitene kmetije potegovala dediča A. A. in B. B. (točke I/5 – I/7 izreka), - za dedinjo – prevzemnika zaščitene kmetije razglasilo A. A. (točka II/a izreka), za dediče preostale zapuščine (iz točke I/2 izreka) pa A. A. (do 1/4), F. F. (do 1/4), B. B. (do 1/16), C. B. (do 1/16), D. B. (do 1/16), E. E. (do 1/16), G. G. (do 1/16), H. H. (do 1/16), J. J. (do 1/16) in (do 1/16) K. K. (vse II. točka izreka), - zemljiški knjigi naročilo, da po pravnomočnosti sklepa o dedovanju pri nepremičninah navedenih v točki I/1 izreka vknjiži lastninsko pravico v korist dedinje A. A. (točka III/1 izreka), - pristojnemu upravnemu organu naložilo, da po pravnomočnosti sklepa o dedovanju postopa v skladu z njim, v tem okviru pa dedinji A. A. omogoči razpolaganje z zapustnikovim traktorjem (točka III/2 izreka), - N. d.d., D. d.d. in ZPIZ Slovenije naložilo, da glede zapustnikovih denarnih sredstev po pravnomočnosti sklepa o dedovanju postopajo v skladu z njim (točka III/3 izreka).

2. Zoper točko II/a, III/1 in III/2 (v delu, ki se nanaša na naročilo upravni enoti glede razpolaganja s traktorjem) izreka sklepa se iz vseh zakonsko predvidenih razlogov pritožujejo dediči B. B., C. B., D. B. in E. E., ki pritožbenemu sodišču predlagajo, da ga na podlagi opravljene obravnave spremeni tako, da za prevzemnika zaščitene kmetije določi B. B., podrejeno pa da ga v tem delu razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v nov postopek. Zapuščinsko sodišče naj bi napačno uporabilo določbo 3. alineje prvega odstavka 7. člena ZDKG in drugega odstavka 111. člena ZKZ ter posledično zmotno ugotovilo pravno relevantna dejstva. Bistveno naj bi bilo ugotavljanje poklica in preskrbljenosti na drug način za dediča, ki se izloča. Ob pravilni ugotovitvi, da je B. B. usposobljen za opravljanje kmetijske dejavnosti, bi se moralo ukvarjati z vprašanjem poklica A. A., saj je bila ona tista, glede katere je sodedič uveljavljal izločitveni kriterij iz 3. alineje prvega odstavka 7. člena ZDKG. Namesto tega pa je napačno ugotavljalo njeno usposobljenost za kmetijsko dejavnost. Utemeljitev sodišča, da predhodno omenjena določba predvideva, da se dediči izločijo, če so v istem dednem redu sodediči, ki so se ali se usposabljajo za kmetijsko ali gozdarsko dejavnost in ne za poklic v tej dejavnosti, je nepopolna, pri tem pa sta povzetek zakonske določbe in razlaga sodišča v medsebojnem nasprotju (podana naj bi bila kršitev iz 15. točke drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 366. členom istega zakona in 42. členom ZNP-1). Poklic gospodinje, ki naj bi ga na naroku dne 10. 4. 2021 omenila A. A. oziroma o tem izpovedala, je poklic izven kmetijske ali gozdarske dejavnosti, zaradi česar bi morala biti v razmerju do B. B. izločena kot dedinja zaščitene kmetije. A. A. se je glede svoje usposobljenosti za opravljanje kmetijske dejavnosti sklicevala na drugi odstavek 111. člena ZKZ, čemur je sodišče napačno sledilo (pritožba izpostavlja, kaj naj bi zapuščinsko sodišče v tem oziru navedlo). Interpretacija sodišča, da ugotovitev usposobljenosti za kmetijsko (gospodarsko) dejavnost izkazuje poklic v kmetijski dejavnosti, je napačna. Vprašanje takšne usposobljenosti A. A. bi bilo pomembno, če bi se ugotavljal obstoj pogojev za izločitev B. B., ne pa ko se je ugotavljal obstoj pogojev za izločitev prej omenjene. V konkretnem primeru je sklicevanje na določbo drugega odstavka 111. člena ZKZ neutemeljeno, saj je določena v funkciji 24. člena ZKZ in se ne razširja na ZDKG po nobenem od zakonov. Zaključek sodišča, da A. A. ni drugače preskrbljena, saj da se njena družina preživlja s kmetovanjem, predstavlja zgolj lasten, z ničemer utemeljen oziroma obrazložen zaključek sodišča (podana naj bi bila kršitev iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP in 42. členom ZNP-1). Pritožba izpostavlja, da naj bi A. A. dne 10. 4. 2021 izpovedala, da prejema kmečko pokojnino, ter vsebino tretjega odstavka II. točke njene pripravljalne vloge z dne 22. 9. 2020. Slednja nikjer ni zatrjevala, da ne bi bila preskrbljena (okoliščina njene preskrbljenosti ni bila sporna), prav tako ne, da naj bi se njena širša družina preživljala s kmetovanjem (niti v zvezi s tem ni predložila nobenih dokazov). Pritožba navaja, kaj bi B. B. v primeru, da bi A. A. takšne trditve podala, navajal glede dohodkov njene družine (hkrati prilaga listine v zvezi dejavnostjo B. A. ml.), česar brez svoje krivde pred vložitvijo pritožbe ni mogel storiti. Sodišče je nadalje zavrnilo podredno sklicevanja B. B. na obstoj izločitvenega razloga iz 1. alineje 11. člena ZDKG na strani A. A., ki zaradi svojega zdravstvenega (fizičnega) stanja ni sposobna za trajno gospodarjenje z zaščiteno kmetijo, kar je potrdilo tudi njeno zaslišanje, saj naj bi odgovarjala mimo vprašanj. Pri tem ni šlo le za težave s sluhom, kot je navajal njen pooblaščenec in v izpodbijanem sklepu sodišče. Slednje naj bi na 3. strani zapisnika o obravnavi z dne 10. 4. 2021 samo protokoliralo (svoje ugotovitve), da je A. A. večkrat zahtevala, da se ji vprašanja ponovijo, s pojasnilom, da ga ni slišala/razumela, a tega nato pri oceni njene izpovedbe oziroma obstoja izključitvenega razloga iz 1. alineje 11. člena ZDKG ni ocenjevalo (upoštevalo), pa čeprav gre za pomembne okoliščine, ki kažejo (upoštevaje starost 87 let) na njeno duševno stanje. Ker je njeno zaslišanje že laiku kazalo na upad kognitivnih sposobnosti in demenco, ki sta v medicinski stroki opredeljeni duševni motnji, je dedič B. B., ki duševne bolezni pri sodedinji drugače ne more dokazati, za oceno njenih psihofizičnih sposobnosti za gospodarjenje z zaščiteno kmetijo predlagal postavitev izvedenca medicinske stroke (ki bi potrdil obstoj duševne motnje kot izključitvenega razloga na njeni strani). Ta predlog je zapuščinsko sodišče zavrnilo (pritožba navaja, kaj naj bi v zvezi s tem navedlo), sam pa je iz tega razloga na obravnavi nemudoma uveljavljal kršitev določb postopka (zaradi ne-izvedbe dokaza pa naj bi bilo zmotno/nepopolno ugotovljeno tudi dejansko stanje). Po zavrnitvi omenjenega dokaznega predloga je sodišče prve stopnje (ki strokovnega znanja s področja medicine nedvomno nima) samo zaključilo, da pri A. A. ne gre za psihično bolezen, duševno motnjo ali takšno telesno okvaro, zaradi katere bi bila trajno nesposobna za trajno gospodarjenje z zaščiteno kmetijo, ter da ZDKG ne zahteva izključne sposobnosti prevzemnika za opravljanje fizičnih opravil z lastnim delom. Kot je B. B. pojasnjeval tekom postopka, je bistvo obravnavanega izključitvenega razloga v zmožnosti gospodarjenja, ki ne pomeni le organiziranja opravljanja kmetijskih opravil (kot to napačno meni sodišče), ampak obsega načrtovanje proizvodnje in posameznih panog, samo tehnologijo sprejemanja osnovnih odločitev o investicijah na kmetiji, glede mehanizacije in plemenskih živali ter vsakodnevno krmljenje in skrb za živali. Pri tem naj bi bilo bistveno, da prevzemnik kmetije z njo sam gospodari, da je torej aktivno udeležen in da oblikuje vse odločitve, ki se tičejo gospodarjenja na kmetiji, za kar vse mora biti sposoben (pritožba se sklicuje na VSL sklep II Cp 2974/2012 z dne 12. 6. 2013). O tem, da naj bi sama organizirala gospodarjenje s kmetijo, A. A. ni izpovedala (pritožba izpostavlja, kaj naj bi slednja izpovedala), zaradi česar naj bi bil zaključek sodišča, da lahko slednja (kmetijska opravila) organizira tako, da jih opravijo drugi (mož in ostali družinski člani), protispisen. Pravno upošteven interes za prevzem kmetije, izkazan z resnim namenom in zmožnostjo za gospodarjenje s kmetijo, je temeljna predpostavka za določitev prevzemnika kmetije, ki pa pri A. A. ni izkazan, zaradi česar bi določitev le-te in ne B. B., ki vse pogoje izpolnjuje, pomenila dejansko izigravanje slednjega. Zaključek zapuščinskega sodišča, da naj bi bile trditve A. A., da aktivno sodeluje pri opravljanju kmetijske dejavnosti ter da je po letu 2013 različna opravila (na zapustnikovi kmetiji) izvajala po svojem sinu, neprerekane, ne drži. B. B. je posplošene trditve obrazloženo prerekal v svojih vlogah z dne 28. 8. 2020 in 19. 2. 2021, v dokaz svojih trditev (in neresničnost nasprotnih) pa predlagal zaslišanje prič J. J., S. in B. L., o čemer sodišče ni odločilo (dokazov ni izvedlo niti jih ni zavrnilo).

3. A. A. je v odgovoru na pritožbo predlagala njeno zavrnitev.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Višje sodišče v Ljubljani je v sklepu I Cp 185/2010 z dne 10. 3. 2010 prepričljivo obrazložilo, da med kriteriji, ki jih ZDKG1 v členih 7 - 13 predvideva za določitev prevzemnika zaščitene kmetije oziroma ki jih je zapuščinsko sodišče (z ozirom na vsakokratno trditveno in dokazno podlago, ki jo ponudijo konkurirajoči si dediči) dolžno upoštevati, ni sklenjenega hierarhičnega reda (razen ko omenjeni zakon posameznim merilom daje izrecno prednost pred drugimi, pri čemer gre v prvi vrsti za sporazum iz 1. alineje 7. člena zakona), kar (hkrati) pomeni, da posameznih kriterijev ni mogoče obravnavati ločeno od drugih, morebitno konkurenco med njimi pa potrebno reševati v skladu z namenom oziroma temeljnimi izhodišči omenjenega zakona, opredeljenimi v njegovem 1. členu.2

6. V konkretnem primeru se je v posledici dejstva, da se za prevzem zaščitene kmetije potegujeta dva od dedičev (B. B. in A. A.), ki so bili (na podlagi zakona) poklicani k dedovanju, in da med njima ni (bilo) soglasja o tem, kdo naj postane njen prevzemnik, (ob upoštevanju kriterijev iz 7. in 11. člena ZDKG) zapuščinsko sodišče lotilo ugotavljanja, kateremu od obeh (konkurirajočih si) dedičev je potrebno dati prednost. Na podlagi ocene izvedenih dokazov in ob hkratnem tehtanju položajev obeh dedičev3 je (upoštevaje vsebino tretje alineje 7. člena ZDKG) zaključilo, da je pri B. B. spričo njegove preskrbljenosti na drug način podan izločitveni razlog, za A. A. (ki je bila na zaščiteni kmetiji pokojnega M. M. rojena in je s svojim delom na njej v mladosti in tudi kasneje vanjo vložila svoj prispevek) pa hkrati ugotovilo, da je usposobljena za kmetijsko dejavnost oziroma da ni kako drugače preskrbljena. Pritožba, ki zaključku zapuščinskega sodišča, da je B. B. zaradi preskrbljenosti na drug način4 potrebno izločiti iz dedovanja zaščitene kmetije (ustrezno, to je jasno in konkretno) ne ugovarja, na drugi strani oporeka ugotovitvam omenjenega sodišča o usposobljenosti A. A. (kot drugega potrebnega pogoja za njeno dedovanje zaščitene kmetije) za izvajanje kmetijske dejavnosti, oziroma da slednja tudi ni (»kako drugače«) preskrbljena. Nadalje izpostavlja njene fizične in duševne pomanjkljivosti, zaradi katerih naj (upoštevaje prvo alinejo prvega odstavka 11. člena ZDKG) ne bi smela postati prevzemnica (dedinja) zapustnikove kmetije.

7. Kar se tiče zaključka zapuščinskega sodišča o tem, da dedinja A. A. ni kako drugače preskrbljena (10. stran izpodbijanega sklepa), pritožba upravičeno izpostavlja, da slednja tega nikoli ni (ustrezno) zatrjevala. Vendar pa sta dejanski stan (preteklega) usposabljanja dedičev za kmetijsko ali gozdarsko dejavnost in dejanski stan, da niso kako drugače preskrbljeni (iz zadnjega dela tretje alineje 7. člena ZDKG) določena alternativno, kar pomeni, da zadostuje, da dedič (konkretno A. A.) izpolnjuje enega od njiju. Z ozirom na to, da pritožba zaključka zapuščinskega sodišča o usposobljenosti A. A. za opravljanje kmetijske dejavnosti ne uspe izpodbiti (kar bo pojasnjeno v nadaljevanju), je njeno (sicer obrazloženo/konkretizirano) oporekanje (in sicer v drugem odstavku na njeni 5. strani) utemeljenosti zaključka zapuščinskega sodišča o tem, da A. A. ni kako drugače preskrbljena, nebistveno.5

8. Zakaj je lahko zaključilo, da je A. A. (ki vse svoje življenje živi in dela na kmetiji) usposobljena za opravljanje kmetijske dejavnosti, je sodišče prve stopnje (tudi ob smiselni uporabi 11. člena Zakona o kmetijskih zemljiščih/ZKZ67) prav tako konkretno in prepričljivo (pravilno) obrazložilo; prav tako, zakaj (upravičeno) šteje za nepravilno naziranje (pri katerem pritožba vztraja), da se kriterij iz tretje alineje 7. člena ZDKG8 nanaša na usposobljenost za poklic (in ne na usposobljenost za izvajanje kmetijske dejavnosti).9 Posledično je potrebno tudi pritožbeno izpostavljanje (in sklicevanje na izločitev v skladu s tretjo alinejo 7. člena ZDKG), da je A. A. ob zaslišanju v tem postopku kot svoj poklic navedla, da je gospodinja, razumeti zgolj v kontekstu, da so (v življenju, ki ga je preživela na kmetiji/kmetijah) predstavljala oziroma da pomemben del njenih opravil, ki jih (na kmetiji) še vedno opravlja, predstavljajo gospodinjska dela10 (in ne, kot poskuša to neprepričljivo prikazati pritožba, da jih ni opravljala (ne opravlja) in da se ni usposobila za kmetijska opravila v dobesednem/»strogem« pomenu); prav tako je za presojo njene usposobljenosti za kmetijsko dejavnost v tem zapuščinskem (civilnem) postopku nebistveno, da nima (upravno-pravno izposlovanega) statusa kmeta.

9. Neprepričljivo je nadalje pritožbeno sklicevanje na starost A. A. (87 let) in na njene posledične fizične (zdravstvene) omejitve za trajno gospodarjenje z zaščiteno kmetijo (v smislu izključitvenega razloga iz prve alineje prvega odstavka 11. člena ZDKG). V tem oziru je sodišče prve stopnje11 prepričljivo izpostavilo (glej 9. stran izpodbijanega sklepa), da slednja kljub svojim fizičnim omejitvam (lahko) delo organizira tako, da (težja) kmetijska opravila izvedejo drugi (in sicer mož, sinovi ter ostali družinski člani),12 kot tudi da ZDKG ne zahteva izključne sposobnosti prevzemnika kmetije za opravljanje fizičnih del oziroma za lastno izvajanje (vseh) fizičnih del. 13

10. Pritožba pa utemeljeno opozarja, da je zapuščinsko sodišče dokazni predlog B. B. po postavitvi izvedenca medicinske stroke, ki bi ocenil psihofizično sposobnost A. A. za gospodarjenje z zaščiteno kmetijo, neutemeljeno zavrnilo kot nepotreben, hkrati pa samo (ne da bi razpolagalo s tovrstnim strokovnim znanjem) presojalo oziroma zaključilo, da pri slednji ne gre za takšno psihično bolezen oziroma duševno motnjo, zaradi katere bi bila nesposobna za trajno gospodarjenje z zaščiteno kmetijo (v smislu izključitvenega razloga iz prve alineje prvega odstavka 11. člena ZDKG). Okoliščine, da slednja slabo sliši (pri čemer ne uporablja slušnega aparata), da si zaradi operacije kolena pri hoji pomaga z berglami in da je zaradi starosti njena fizična delovna sposobnost zmanjšana, res ne pomenijo, kot to pravilno zaključi zapuščinsko sodišče, da gre pri njej za psihično bolezen oziroma duševno motnjo. Vendar pa je zapuščinsko sodišče spregledalo oziroma vsaj tega v izpodbijanem sklepu ne omenja (na kar pritožba upravičeno opozarja), da je po zaslišanju A. A. na naroku dne 10. 4. 2021 (potem ko je na to začela opozarjati pooblaščenka B. B.) samo ugotovilo (in »protokoliralo«), da omenjena dedinja (ki naj bi pri postavljanju vprašanj večkrat zahtevala, da se ji ta ponovijo s pojasnilom, da vprašanja ni slišala oziroma da ga ni razumela) ni razumela večine vsebine postavljenih vprašanj, kljub temu da so bila zastavljena enostavno in v kratki obliki. Poleg tega, da (kot pravilno izpostavlja pritožba) sodišče samo nima strokovnih znanj, ki bi mu omogočale takšno presojo, tudi njegova lastna ugotovitev (v zvezi z razumevanjem vprašanj s strani A. A.) vzbuja dvom v pravilnost zaključka izpodbijanega sklepa o neobstoju duševne motnje (psihične bolezni) pri A. A. oziroma pritrjuje (pritožbenim) pomislekom B. B. Utemeljenost le-teh pa je (bo) moč ustrezno preveriti le s pomočjo (postavitvijo) izvedenca medicinske stroke, kakor je bilo to z njegove strani predlagano že v postopku na prvi stopnji.

11. Pravilna presoja utemeljenosti trditev o obstoju duševne motnje (bolezni) pri A. A. je za določitev prevzemnika zaščitene kmetije v konkretnem primeru bistvenega pomena. ZDKG v prvem odstavku jasno določa, da se lahko dediča, ki bi sicer imel prednost do dedovanja po 7. členu istega zakona (kakor bi to glede na ugotovitve izpodbijanega sklepa veljalo za A. A. napram B. B.), lahko izključi iz prevzema zaščitene kmetije, če je zaradi psihične bolezni, duševne motnje ali telesne okvare nesposoben za trajno gospodarjenje z zaščiteno kmetijo.14 Za razliko od predhodno omenjenih fizičnih omejitev (potencialnega) prevzemnika zaščitene kmetije15 se zdi v takšni situaciji »kompenzacija« obstoječih omejitev (s pomočjo drugih) bolj vprašljiva. Od prevzemnika samega se namreč (kot to pravilno izpostavlja pritožba) pričakuje ne le obstoj resnega namena za prevzem in gospodarjenje, ampak tudi dejanska zmožnost osebnega (aktivnega) gospodarjenje s takšno kmetijo, torej za sprejemanje (organizacijskih, pa tudi bolj »usodnih«) odločitev, ki so potrebne za ohranitev in krepitev gospodarske, socialne ter ekološke funkcije takšnih kmetij (1. člen ZDKG).16

12. Z neutemeljeno zavrnitvijo dokaznega predloga po postavitvi izvedenca je zato zapuščinsko sodišče zagrešilo bistveno kršitev postopka, zaradi katere je bilo potrebno sklep v izpodbijanem delu razveljaviti in mu v tem obsegu zadevo vrniti v nov postopek (tretja točka 365. člena ZPP17 v zvezi s 163. členom ZD). V novem postopku naj zapuščinsko sodišče omenjeni dokaz izvede, ob oceni vseh v tem oziru relevantnih ugotovitev (okoliščin) presodi, ali je A. A. zaradi morebitne psihične bolezni (duševne motnje) nesposobna za trajno gospodarjenje z zaščiteno kmetijo, nato pa ob upoštevanju ugotovitev glede obeh dedičev in relevantnih določb ZDKG ponovno odloči o prevzemniku zaščitene kmetije. Ugotovljene kršitve pritožbeno sodišče ne more sanirati samo, saj se bo presoja (ugotavljanje) morebitnega obstoja psihične bolezni/duševne motnje pri A. A. (zaradi katere bi bila slednja očitno nesposobna za trajno gospodarjenje z zaščiteno kmetijo)18 s postavitvijo izvedenca v nadaljevanju postopka v resnici šele začela. Poleg tega, da bi z izvedbo takšnega dokaza postopek pred drugostopenjskim sodiščem (iz povsem tehničnih/organizacijskih razlogov) trajal dlje kot bo pred prvostopenjskim, bo hkrati v celoti varovana tudi pravica strank do pritožbe oziroma načelo instančnosti.

1 Zakon o dedovanju kmetijskih gospodarstev, Uradni list RS, št. 70/95, s kasnejšimi spremembami. 2 Primerjaj tudi sklep tega sodišča II Cp 143/2001 z dne 28. 8. 2002. 3 Pritožbeno vztrajanje B. B., češ da je zatrjeval obstoj izločilnih razlogov na strani A. A. in da bi moralo posledično zapuščinsko sodišče njun položaj ocenjevati z vidika njegove zahteve, je neutemeljeno. Zapuščinsko sodišče je bilo dolžno (upoštevaje njune trditve) glede obeh ugotavljati obstoj vseh relevantnih (torej tudi izločitvenih) pogojev (kriterijev) iz tretje alineje 7. člena ZDKG. Pritožba spregleda, da ne gre za pravdni postopek, v katerem sodišče je sodišče pri odločitvi (strogo) vezano na zahtevek. Poleg tega se je A. A. (že) v vlogi z dne 22. 9. 2020 izrecno sklicevala na dejstvo, da je B. B. preskrbljen na drug način (torej na izločitveni razlog iz tretje alineje 7. člena ZDKG), saj da prejema plačo na podlagi pogodbe o zaposlitvi s Kmetijsko gozdarsko zbornico Slovenije oziroma Kmetijsko gozdarskim zavodom ... 4 Sodišče prve stopnje je na 9. strani izpodbijanega sklepa konkretno obrazložilo (tem razlogom pritožba, tako kot ne samemu zaključku o njegovi preskrbljenosti na drug način, ne oporeka), da je B. B. od leta 1991 za polni delovni čas zaposlen na Kmetijsko gozdarski zbornici (in sicer tudi za območje ...). 5 Zato se pritožbeno sodišče do tovrstnih (pritožbenih) trditev (in dokaznih predlogov) ni (konkretno) opredeljevalo. 6 Uradni list št. 71/11, s kasnejšimi spremembami. 7 Pritožbeno pojasnjevanje, da je vsebina 111. člena ZKZ »omejena« zgolj na uporabo ostalih določb navedenega zakona (in da ne ZKZ in ne ZDKG njene veljavnosti ne razširjata na področje drugo omenjenega zakona in s tem ne na primere, kot je obravnavani), ni prepričljivo. Konkretna (dedno-pravna) zadeva sodi na področju civilnega prava, kjer je (v primeru izostanka ustreznih/potrebnih določb) dovoljena smiselna (analogna) uporaba (za odločitev relevantnih) določb drugih civilnopravnih predpisov (glej tudi drugi odstavek 3. člena Zakona o sodiščih, Uradni list RS, št. 94/2007, s kasnejšimi spremembami). 8 Navedena zakonska določba (v drugem delu, ki jo je glede A. A. uporabilo zapuščinsko sodišče) ne omenja usposobljenosti za poklic, ampak govori o usposabljanju za kmetijsko (gozdarsko) dejavnost. 9 Pri čemer zapuščinsko sodišče (kot to zatrjuje pritožba) nikjer ne navaja, da ugotovitev o usposobljenosti (hkrati) izkazuje poklic (v kmetijski dejavnosti). 10 Pritožba, ki (preozko) izpostavlja zgolj navedbo o poklicu gospodinje, ostalo očitno spregleda (ne upošteva celotnega konteksta oziroma »vloge« A. A.). 11 Ki se v tem oziru ne sklicuje, kot to trdi pritožba, na neprerekane trditve A. A. (glej 9. stran obrazložitve izpodbijanega sklepa). Zato pritožbeno izpostavljanje takšnega (domnevnega) utemeljevanja zapuščinskega sodišča ni utemeljeno, posledično pa je brezpredmetno tudi njeno omenjanje, kaj naj bi B. B. (v zvezi s tem v vlogah) navajal in katere dokaze/priče je predlagal (ki jih zapuščinsko sodišče ni izvedlo/zaslišalo). V zvezi s tem tudi ni (po)jasn(jen)o, zakaj naj bi bila okoliščina, do kdaj je A. A. hodila delat na zapustnikovo kmetijo (oziroma do kdaj je na njej - s pomočjo svojih družinskih članov - sodelovala pri opravljanju kmetijske dejavnosti), pomembna za presojo, kako bi (v prihodnje) gospodarila (prispevala k njeni ohranitvi in razvoju) z zapustnikovo zaščiteno kmetijo. 12 A. A. je ob svojem zaslišanju dne 10. 4. 2021 povedala, da bodo na kmetiji, če bo njena prevzemnica, gospodarili oziroma s stroji na kmetiji delali njeni sinovi in vnuki (sin pa bo urejal tudi »papirje« - torej vodil potrebne postopke - na Upravni enoti), kar ni v nasprotju z zaključkom zapuščinskega sodišča (ki mu pritožba oporeka in očita protispisnost), da bo izvajanje (težjih) opravil prepustila drugim družinskim članom. To dejstvo (torej da bodo (posamezna) dela izvajali njeni družinski člani) pa (samo za sebe) ne potrjuje pravilnosti posplošenih (pritožbenih) trditev o A. A. kot o »slamnati prevzemnici kmetije« in o ne-obstoju njenega resnega namena/zmožnosti za (lastno/osebno) gospodarjenje z zaščiteno kmetijo (zaradi česar je brezpredmetno tudi pritožbeno sklicevanje na VSL sklep II Cp 2974/2012 z dne 12. 6. 2013). 13 Glej tudi odločbi tega sodišča I Cp 29/1994 z dne 8. 6. 1994 in II Cp 1109/2000 z dne 12. 9. 2001. 14 Pri tem pa je izpolnjen tudi pogoj iz drugega odstavka 11. člena ZDKG, saj je v istem dednem redu še sodedič B. B., pri katerem izključitveni razlog iz omenjenega člena ni podan (oziroma se ne zatrjuje). 15 V zvezi s katerimi je zapuščinsko sodišče pravilno poudarilo, da lahko (težja) kmetijska opravila, ki jih zaradi fizičnih/starostnih omejitev tak prevzemnik ne zmore sam, po njegovem naročilu opravijo drugi. 16 Primerjaj tudi sklep tega sodišča II Cp 2974/2012 z dne 12. 6. 2013. 17 Zakon o pravdnem postopku, Uradni list RS, št. 26/1999, s kasnejšimi spremembami. 18 Kar v dejanskem in pravnem oziru predstavlja samostojno celoto.