Jedro

Med dohodke od premoženja po 6. alinei 9. člena Pravilnika o štipendiranju štejejo le dejanski prejemki od premoženja v smislu Zakona o dohodnini, torej le dejansko izplačane dividende ali drugi deleži pri dobičku, ne pa sam dobiček gospodarskega subjekta, ne glede na to, ali je bil družbeniku izplačan ali ne.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijana sodba se razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožnikov zahtevek na odpravo odločbe Republiške zavoda za zaposlovanje opr. št. II-1851-96 z dne 30.5.1997 o zavrnitvi pritožbe zoper prvostopenjsko odločbo Območne enote ... št. 2403980500130/03/95/M z dne 4.10.1996 o začasni prekinitvi izplačevanja republiške štipendije, ker je presodilo, da je izpodbijana odločba pravilna in zakonita. Zaključilo je, da je tožena stranka pravilno uporabila materialno pravo, s tem ko je v cenzus za ugotavljanje upravičenosti do republiške štipendije vštela tudi ustvarjen dobiček gospodarske družbe. Zoper citirano sodbo je tožnik po zakonitem zastopniku vložil pravočasno pritožbo, smiselno zaradi zmotno ugotovljenega dejanskega stanja in zmotno uporabljenega materialnega prava. Ne soglaša s stališčem sodišča, da enači dobiček družbe z dohodkom staršev, oz. meni, da tak dobiček ni v nobenem primeru dohodek zaposlenih oz. ustanoviteljev družbe. Pritožba je utemeljena. Ob preizkusu izpodbijane sodbe v mejah razlogov iz 2. odst. 350. člena Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 26/99; v nadaljevanju ZPP) pritožbeno sodišče ugotavlja, da je zaradi zmotne pravne presoje oz. zmotne uporabe materialnega prava, ostalo dejansko stanje nepopolno ugotovljeno, zato sodba posledično nima odločilnih dejanskih, niti pravnih razlogov. Tožbeni zahtevek na razveljavitev dokončnega posamičnega upravnega akta toženca je preuranjeno zavrnjen, ker ob nepravilni uporabi materialnega prava ni mogoč preizkus pravilnosti zaključka o preseganju premoženjskega cenzusa, določenega za nadaljnje uživanje štipendije v šolskem letu 1996/97. Materialnopravno stališče prvostopenjskega sodišča, da dobiček gospodarske družbe, v celoti razporejen v osnovni kapital gospodarskega subjekta predstavlja dohodek od premoženja, ki ga je potrebno všteti med prejemke družine pri ugotavljanju premoženjskega senzusa, ne glede na to, ali je bil družbenikom izplačan ali ne, ni pravilno. V 6. alinei 9. člena Pravilnika o štipendiranju (Ur. l. RS, št. 29/93, s poznejšimi spremembami; v nadaljevanju: pravilnik) dohodki od premoženja, ki se sicer upoštevajo pri ugotavljanju upravičenosti do republiške štipendije, niso konkretizirani, niti takšne konkretizacije ni v matičnem Zakonu o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti (Ur. l. RS, št. 5/91, s poznejšimi spremembami; v nadaljevanju ZZZPB), v katerem so normativno urejeni le temeljni kriteriji za vtoževano denarno dajatev. Dohodek od premoženja je zato lahko le takšna kategorija, kot je opredeljena v Zakonu o dohodnini (Ur. l. RS, št. 71/93, s poznejšimi spremembami, v nadaljevanju ZDoh), ki mednje poleg obresti od posojil, dohodkov doseženih z oddajo zemljišč, stanovanjskih ali poslovnih prostorov, prevoznih sredstev in drugega premoženja v najem, sicer uvršča tudi dohodek, dosežen z udeležbo pri dobičku, v višini posameznega prejetega, torej dejansko izplačanega zneska. Glede vštevanja dobička gospodarskega subjekta, organiziranega po Zakonu o gospodarskih družbah (Ur. l. RS, št. 30/93; nadaljevanju ZGD) je tako bistvena razporeditev dela dobička v izplačilo drubežnikom, saj šele po takšni transakciji kapital izgubi samostojno gospodarsko funkcijo. Torej je le dejansko izplačani del dobička mogoče všteti med dohodke oz. prejemke družine pri ugotavljanju premoženjskega cenzusa po 9. členu cit. pravilnika. Ker pa je sodišče prve stopnje v nasprotju z navedenim pri izračunavanju bruto dohodka na družinskega člana tožnika upoštevalo tudi eno četrtino dobička družbe K. d.o.o., ustvarjenega leta 1995, enako kot tožena stranka v "specifikaciji izračuna štipendije za leto 1996/97", ni moglo presoditi pravilnosti dejanske ugotovitve o preseganju premoženjskega cenzusa v spornem obdobju, niti posledično zakonitosti izpodbijanih posamičnih upravnih aktov iz predsodnega postopka. V ponovljenem postopku bo sodišče ugotovljeno pomanjkljivost odpravilo. Ob pravilni uporabi materialnega prava glede nevštevnosti neizplačanega dobička gospodarske družbe med dohodke družinskih članov pri ugotavljanju premoženjskega cenzusa, bo ponovno presodilo zakonitost izpodbijanih zavrnilnih odločb iz predsodnega postopka. Če bo ugotovilo, da premoženjski cenzus za pravnorelevantno obdobje ni presežen, bo upravni odločbi razveljavilo in bodisi samo odločilo o nadaljnjem izplačevanju republiške štipendije v šolskem letu 1996/97, ali pa zadevo ob morebitnih pogojih iz 3. odst. 35. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (Ur. l. RS, št. 19/94) vrnilo v ponovno upravno odločanje.