Modern Legal
  • Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
  • Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
  • Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov
Začni iskati!

Podobni dokumenti

Ogledaj podobne dokumente za vaš primer.

Prijavi se in poglej več podobnih dokumentov

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite ure pri iskanju sodne prakse.

Up-833/07

Z Googlom najdeš veliko.
Z nami najdeš vse. Preizkusi zdaj!

Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!

Tara K., odvetnica

15. 5. 2007

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe politične stranke Zveza neodvisnih A., ki jo zastopa predsednik stranke dr. B. B., na seji senata 24. 4. 2007 in v postopku po četrtem odstavku 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94)

sklenilo:

Ustavna pritožba zoper sodbo Upravnega sodišča, Oddelka v Mariboru, št. U 696/2006 z dne 24. 1. 2007 se ne sprejme.

OBRAZLOŽITEV

A.

1.Pritožnica – politična stranka Zveza neodvisnih A. se je udeležila lokalnih volitev 22. 10. 2006 z listo kandidatov za člane Mestnega sveta Mestne občine Maribor (v nadaljevanju MS MOM), vendar ni prejela potrebnega števila glasov za pridobitev mandata v MS MOM. Pritožnica je po pošti 23. 10. 2007 na Mestno volilno komisijo (v nadaljevanju MVK) vložila ugovor zaradi nepravilnosti pri glasovanju na volišču zaradi kandidiranja iste osebe na dveh kandidatnih listah. MVK je njen ugovor prejela 24. 10. 2006 in ga zavrgla kot prepoznega. Zoper to odločitev MVK je pritožnica na podlagi 100. člena Zakona o lokalnih volitvah (Uradni list RS, št. 22/06 – ur. p. b. – v nadaljevanju ZLV) vložila pritožbo na MS MOM, ki jo je ta zavrnil. Ugotovil je, da je do navedene nepravilnosti res prišlo, da pa to ni vplivalo na podelitev mandatov posameznim listam. Z izpodbijano sodbo je Upravno sodišče zavrnilo pritožbo pritožnice zoper navedeno odločitev MS MOM.

2.Pritožnica zoper to odločitev Upravnega sodišča vlaga ustavno pritožbo. Zatrjuje kršitev volilne pravice iz 43. člena Ustave in načela enakosti pred zakonom iz drugega odstavka 14. člena Ustave, ki naj bi jo povzročila MVK s potrditvijo nezakonitih kandidatnih list. Kandidiranje istih oseb na več listah naj bi zmanjševalo izvolilne možnosti kandidatov na listi pritožnice ter kandidatov na drugih listah, zato bi morala MVK glasove, ki sta jih ti listi prejeli (pritožnica je pred Upravnim sodiščem uveljavljala dva primera spornih list), porazdeliti med vse nesporne kandidatne liste. V konkretni zadevi naj bi bilo pomembno zgolj dejstvo, da je MVK kandidatne liste potrdila v nasprotju z zakoni, ne pa dejstvo, da bi te liste ob pravilnem ravnanju MVK v nespornem delu sodelovale na volitvah. Pritožnica tudi meni, da bi moral MS MOM pri odločanju o njeni pritožbi kot subsidiarni predpis uporabiti Zakon o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 80/99 in nasl. – v nadaljevanju ZUP). Ker ga ni, naj bi postopek do izdaje odločitve MS MOM vodila nepooblaščena oseba, MS MOM kot pritožbeni organ pa bi naj pritožniku tudi ne dal možnosti izjave o za odločitev pomembnih navedbah MVK. Ker naj bi Upravno sodišče spregledalo dejstvo, da naj bi bili pritožnici z ravnanjem MVK kršeni navedeni ustavni pravici, in tudi dejstvo, da naj ne bi imela možnosti izjaviti se o bistvenih dejstvih v postopku, naj bi bila sodba tega sodišča "nezakonita" oziroma naj bi kršila 14. člen Ustave.

B.

3.Ustavno sodišče v skladu s prvim odstavkom 50. člena Zakona o Ustavnem sodišču (v nadaljevanju ZUstS) preizkusi le, ali so bile z izpodbijano odločitvijo kršene človekove pravice ali temeljne svoboščine. Iz navedb pritožnice izhaja, da naj bi bila sodba Upravnega sodišča spregledala kršitve človekovih pravic, ki naj bi jih bili zagrešila MVK in MS MOM. To bi lahko pomenilo očitek o kršitvi 22. člena Ustave. Vendar njene navedbe niso utemeljene.

4.Iz 22. člena Ustave izhaja obveznost sodišča, da se seznani z navedbami strank, jih pretehta in se do njih v obrazložitvi opredeli. Iz obrazložitve izpodbijane sodbe izhaja, da se je sodišče opredelilo do navedb v zvezi s kršitvami pasivne volilne pravice pritožnice (tako tistih, ki jih navaja v ustavni pritožbi, kot še drugih, ki jih je navajala v pritožbi pred tem sodiščem) in da je pojasnilo razloge za svojo odločitev. Zavzelo je stališče, da je v postopku odločanja o pritožbi zoper MS MOM tudi sodišče vezano na 100. člen ZLV. Zato so v smislu tega člena neutemeljeni tisti pritožbeni ugovori, ki opozarjajo na sicer dokazano obstoječe nepravilnosti v volilnih postopkih, ki pa glede na svojo naravo ali težo na potrditev mandatov niso mogle vplivati, ker tudi niso vplivale na izid volitev. Sodišče je ocenilo, da gre v konkretni zadevi za prav tak primer, ker nobena od spornih list ni bila izvoljena v MS MOM, sporna kandidata pa nista prejela preferenčnih glasov. Pojasnilo je tudi, da pritožnica lahko uveljavlja le tiste nepravilnosti, ki se nanašajo na njeno listo. Sodišče je tudi obrazložilo, da zaradi hitrosti in učinkovitosti izvedbe volilnih postopkov varstvo volilne pravice poteka po posebnih določbah ZLV in Zakona o volitvah v Državni zbor (Uradni list RS, št. 44/92 in nasl. – v nadaljevanju ZVDZ) in ne po pravilih upravnega postopka. Navedlo je tudi, da je imel pritožnik možnost svoje argumente uveljavljati v pritožbi, zato dejstvo, da na seji MS MOM ni dobil besede, ne pomeni nezakonitega postopanja tega organa. Sodišče se je torej opredelilo do navedb pritožnice o kršitvah človekovih pravic. Zato izpodbijani sodbi ni mogoče očitati "nezakonitosti" zaradi neupoštevanja navedb pritožnice kot stranke oziroma zaradi kršitve enakega varstva pravic iz 22. člena Ustave.

5.Iz večine navedb pritožnice izhaja, da nasprotuje stališču (MVK in MS MOM, posredno pa tudi sodišča), po katerem je mogoče obiti nepravilnosti (tudi nezakonitosti) v volilnih postopkih, če niso vplivale ali niso mogle vplivati na potrditev mandatov. Meni, da je s tem kršena (pasivna) volilna pravica, zaradi neenotne uporabe zakona pa tudi načelo enakosti pred zakonom za kandidate na njeni listi (43. člen Ustave in drugi odstavek 14. člena Ustave). Vendar takemu stališču sodišča in drugih organov ni mogoče očitati zatrjevanih kršitev človekovih pravic. Po stališču Ustavnega sodišča so volitve proces, ki poteka po določenih fazah, ki morajo biti zaključene v določenih rokih, da se lahko doseže cilj volitev, to je zakonita in pravočasna izvolitev predstavniškega organa ali organa, ki se voli. Temu cilju morajo biti prilagojeni postopek in pravna sredstva, predvidena za varstvo volilne pravice in zakonitosti volitev. V volilnem postopku lahko v vsaki fazi pride do raznih nepravilnosti, ki jih ni mogoče predvideti vnaprej, zato volilni zakoni ne določajo absolutnih kršitev, kot jih določajo procesni zakoni, ki urejajo sodne postopke. Vpliv nepravilnosti na izid glasovanja pa se ugotavlja po t. i. načelu potencialne vzročnosti (odločba Ustavnega sodišča št. Up-97/00 z dne 16. 11. 2000, Uradni list RS, št. 115/2000 in OdlUS IX, 303). Učinkovitost in hitrost je načelo, ki velja v volilnih postopkih, vendar ne na račun zakonite izvolitve predstavniškega ali drugega organa. ZLV tako v prvem odstavku 99. člena določa, da lahko občinska volilna komisija razveljavi glasovanje na volišču le ob pogoju, da ugotovi takšne nepravilnosti pri glasovanju, ki so ali bi lahko bistveno vplivale na izid volitev, v prvem odstavku 100. člena pa določa, da lahko vsak kandidat in predstavnik liste kandidatov na občinski svet vloži pritožbo zoper odločitev občinske volilne komisije, ki lahko vpliva na potrditev mandatov. Iz navedb pritožnice ni razbrati, ali bi ugotovljena nepravilnost sploh lahko vplivala na izid volitev za njeno listo oziroma na potrditev mandatov z njene liste. Nestrinjanje s stališči organov, ki so odločali v postopku varstva volilne pravice, ali z ureditvijo tega varstva v zakonu, pa ni argument, s katerim bi bilo mogoče utemeljiti ustavno pritožbo. Glede na to njeni očitki o kršitvi pasivne volilne pravice niso utemeljeni, iz istih razlogov pa niso utemeljeni tudi očitki o kršitvi načela enakosti pred zakonom.

6.Varstvo volilne pravice je glede na posebnosti volilnih postopkov urejeno v ZLV in poteka po tem zakonu, po ZVDZ in po zakonu, ki ureja upravni spor. ZUP se pri tem ne uporablja. Tako stališče izhaja tudi iz ustaljene ustavnosodne presoje (glej odločbo Ustavnega sodišča št. Up-348/97 z dne 8. 12. 1997, OdlUS VI, 199 in sklep Ustavnega sodišča št. P-29/06 z dne 5. 10. 2006, Uradni list RS, št. 105/06). Glede na to je stališče pritožnice o subsidiarni uporabi ZUP v postopkih varstva volilne pravice zmotno. Posebna ureditev tega varstva pa pritožnici ne preprečuje uveljavljati svojih argumentov in ocenjevati argumentov volilnih organov, kar je pritožnica, kot to izhaja iz te ustavne pritožbe, tudi storila. Zato so neutemeljeni njeni očitki o kršitvi načela enakosti pred zakonom v postopkih varstva volilne pravice, ki jih je sprožila.

7.Ker očitno ne gre za kršitve človekovih pravic ali temeljnih svoboščin, kot jih zatrjuje pritožnica, Ustavno sodišče ustavne pritožbe ni sprejelo v obravnavo.

C.

8.Senat Ustavnega sodišča je sprejel ta sklep na podlagi prve alineje drugega odstavka 55. člena ZUstS in prve alineje drugega odstavka 46. člena Poslovnika Ustavnega sodišča (Uradni list RS, št. 93/03 in 98/03 – popr.) v sestavi: predsednica senata Milojka Modrijan ter člana dr. Janez Čebulj in Lojze Janko. Sklep je sprejel soglasno. Ker senat ustavne pritožbe ni sprejel, je bila zadeva v skladu s četrtim odstavkom 55. člena ZUstS predložena drugim sodnicam in sodnikom Ustavnega sodišča. Ker se za sprejem niso izrekli trije od njih, ustavna pritožba ni bila sprejeta v obravnavo.

Predsednica senata

Milojka Modrijan

Ustavno sodišče

Do relevantne sodne prakse v nekaj sekundah

Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov

Začni iskati!

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite več ur tedensko pri iskanju sodne prakse.Začni iskati!

Pri Modern Legal skupaj s pravnimi strokovnjaki razvijamo vrhunski iskalnik sodne prakse. S pomočjo umetne inteligence hitro in preprosto poiščite relevantne evropske in slovenske sodne odločitve ter prihranite čas za pomembnejše naloge.

Kontaktiraj nas

Tivolska cesta 48, 1000 Ljubljana, Slovenia