Jedro

Zakonski znaki prekrška po 1. točki prvega odstavka 179. člena ZGO-1 so: 1. izvajanje ali izvedba gradnje, 2. predpisano gradbeno dovoljenje in 3. gradnja brez gradbenega dovoljenja; za prekršek se kaznuje investitor gradnje.

Izrek

Ugotovi se, da je bila z izpodbijano sodbo kršena določba 1. točke prvega odstavka 179. člena in določba drugega odstavka 179. člena Zakona o graditvi objektov, na način iz 1. točke prvega odstavka 136. člena Zakona o prekrških.

Obrazložitev

A. 1. Prekrškovni organ, Inšpektorat RS za okolje in prostor, je pravni osebi S., d. o. o., in odgovorni osebi pravne osebe T. F. izdal odločbo o prekršku z dne 11. 5. 2009, zaradi prekrška po 1. točki prvega odstavka 179. člena in po drugem odstavku 179. člena Zakona o graditvi objektov (v nadaljevanju ZGO-1), s katero je pravni osebi izrekel globo v višini 30.000,00 EUR in odgovorni osebi pravne osebe globo v višini 1.500,00 EUR. Zoper odločbo sta storilca po svojem zagovorniku vložila zahtevo za sodno varstvo. Okrajno sodišče v Celju je zahtevi za sodno varstvo ugodilo in na podlagi 1. točke prvega odstavka 136. člena Zakona o prekrških (v nadaljevanju ZP-1) odločbo prekrškovnega organa spremenilo tako, da je ustavilo postopek o prekršku ter odločilo, da stroški postopka bremenijo proračun.

2. Zoper pravnomočno sodbo je vrhovni državni tožilec vložil zahtevo za varstvo zakonitosti in predlagal, da Vrhovno sodišče ugotovi, da je bil s sodbo Okrajnega sodišča v Celju ZSV 348/2009 z dne 24. 4. 2010 prekršen zakon. Po vložnikovem mnenju, je dejanje, kot je opisano v izreku sodbe, povsem pravilno in zadostno označeno in vsebuje vse zakonske znake prekrška. Iz izreka izhaja, da je pravna oseba kot investitor v novembru 2008 pričela z gradnjo objektov, ki so še v gradnji in gre torej za prekršek v trajanju. Prekršek se nanaša na tri nove objekte, ki se gradijo na točno določenih parcelah, brez gradbenega dovoljenja. Po mnenju vrhovnega državnega tožilca je v nasprotju z ZGO-1 tudi ugotovitev sodišča, da se za prekršek kaznuje izvajalec in ne investitor.

3. Vrhovno sodišče je zahtevo za varstvo zakonitosti na podlagi drugega odstavka 423. člena Zakon o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP) v zvezi s 171. členom ZP-1 poslalo pravni osebi in odgovorni osebi pravne osebe ter njunemu zagovorniku, ki se z vloženo zahtevo ne strinja in predlaga, da jo Vrhovno sodišče zavrže. B.

4. V obrazložitvi izpodbijane sodbe je navedeno, da je izrek odločbe o prekršku po 1. točki prvega odstavka 179. člena ZGO-1 nerazumljiv, ker v njem ni opredeljen čas storitve prekrška, dejanski stan prekrška ni konkretiziran, tako da ni mogoče ugotoviti, kateri objekt je bil zgrajen brez gradbenega dovoljenja in kdo je izvajal ali izvedel gradnjo in s tem izpolnil zakonske znake citiranega prekrška. Sodišče je ugotovilo, da opisano dejanje nima vseh zakonskih znakov prekrška in je zato postopek o prekršku zoper pravno osebo in odgovorno osebo pravne osebe po 1. točki prvega odstavka 136. člena ZP-1 ustavilo.

5. Dejanje, za katero je začet postopek o prekršku, ni prekršek v smislu 1. točke prvega odstavka 136. člena ZP-1, če v izreku odločbe manjka kateri od zakonskih znakov prekrška, kakor tudi, če znaki prekrška v opisu dejanja, s katerim je storjen prekršek, niso konkretizirani. Po določbi tretjega odstavka 56. člena ZP-1 mora izrek odločbe med drugim obsegati tudi kratek opis dejanja, s katerim je storjen prekršek (kraj in čas storitve, način storitve ter odločilne okoliščine). Po stališču, ki ga je mogoče zaslediti v pravni teoriji, mora biti izrek odločbe o prekršku jasen, kratek in določen, kratkost pa ne sme iti na račun nedvoumnosti.

6. Po 1. točki prvega odstavka 179. člena ZGO-1 se z globo za prekršek kaznuje pravna oseba, ki izvaja ali izvede gradnjo, za katero je predpisano gradbeno dovoljenje, brez gradbenega dovoljenja. Po drugem odstavku tega člena se z globo za ta prekršek kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe. Zakonski znaki prekrška po 1. točki prvega odstavka 179. člena ZGO-1 so torej: 1. izvajanje ali izvedba gradnje, 2. predpisano gradbeno dovoljenje in 3. gradnja brez gradbenega dovoljenja.

7. Očitek prekrškovnega organa pravni osebi je, da je kot investitor v novembru 2008 pričela z gradnjo treh objektov na zemljišču s parc. št. ..., vse k. o. T., brez gradbenega dovoljenja, odgovorna oseba pravne osebe, ki je bila dolžna ravnati v imenu pravne osebe pa je opustila dolžno nadzorstvo s tem, da je v istih časovnih in krajevnih okoliščinah dopustila gradnjo treh objektov na zemljišču s parc. št. ..., vse k. o. T., brez gradbenega dovoljenja. Po presoji Vrhovnega sodišča so vsi zakonski znaki prekrška v izreku odločbe o prekršku prekrškovnega organa podani. Vrhovni državni tožilec tudi pravilno ugotavlja, da je dejanje, s katerim je storjen prekršek, dovolj določno opisano in konkretizirano. Očitek pravni osebi in njeni odgovorni osebi je jasen, kratek in določen. Glede same vsebine očitka storilcema ni podane nikakršne nejasnosti, saj je nedvoumno, da se prekršek nanaša na tri objekte v gradnji, gradnja se je začela novembra 2008, na točno določenih parcelah. Da je v obravnavanem primeru opis dejanja, s katerim je bil storjen prekršek nedvoumen je mogoče razbrati tudi iz izjave o prekršku, ki jo je podala odgovorna oseba družbe S., d. o. o., T. F., iz katere ni mogoče razbrati, da ne bi vedela, kaj je vsebina očitka storilcema. Odgovorna oseba pravne osebe je celo pritrdila ugotovitvam inšpektorja, da na omenjenih parcelah res stojijo trije objekti (ki jih še podrobneje opiše), za katere družba S., d. o. o., ni pridobila gradbenega dovoljenja.

8. Pritrditi ni mogoče niti ugotovitvi sodišča, da iz izreka odločbe ni mogoče ugotoviti, kdo je izvajal ali izvedel gradnjo. Po določbah ZGO-1 je investitor pravna ali fizična oseba, ki naroči graditev objekta ali ki jo sam izvaja. Izvajalec pa je pravna ali fizična oseba, ki kot gospodarsko dejavnost opravlja storitve pri izvajanju pripravljalnih del na gradbišču, izvajanju gradbenih del, montažah in vgrajevanju strojnih in električnih inštalacij ter izvajanju zaključnih gradbenih del. Po določbi prvega odstavka 54. člena ZGO-1 zahtevo za izdajo gradbenega dovoljenja pri pristojnem upravnem organu vloži investitor in ne izvajalec. Glede na takšno zakonsko ureditev je ugotovitev vrhovnega državnega tožilca, da se za prekršek kaznuje investitor in ne izvajalec, pravilna. V obravnavanem primeru je kot investitor in storilec očitanega prekrška določena pravna oseba S., d. o. o., kot odgovorna oseba pravne osebe pa T. F. 9. S tem, ko je sodišče ustavilo postopek iz razloga, ker dejanje ni prekršek (1. točka prvega odstavka 136. člena ZP-1), je prekršilo določbo 1. točke prvega odstavka 179. člena ZGO-1 in določbo drugega odstavka 179. člena ZGO-1, ki določata prekršek, zato je Vrhovno sodišče zahtevi vrhovnega državnega tožilca za varstvo zakonitosti ugodilo. Ker je zahteva vložena v škodo storilcev, je na podlagi določbe drugega odstavka 426. člena ZKP, v zvezi s 171. členom ZP-1, uveljavljeno kršitev zakona le ugotovilo, ne da bi poseglo v pravnomočno sodbo.